Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 914; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ima v dobi tehnološkega razvoja in medkulturnega komuniciranja velik pomen za Zavod RS za zaposlovanje, ki želi kot del državne oziroma javne uprave svoje storitve čim bolj približati uporabnikom. Nenehne spremembe in trend časa, v katerem živimo, zahtevajo od zaposlenih čedalje več znanja in usposobljenosti. Zavod RS za zaposlovanje želi z internim izobraževanjem izboljšati znanje, spretnosti in veščine zaposlenih in s tem vplivati na svoje storitve. Magistrska naloga predstavlja vlogo izobraževanja, usposabljanja in učenja s teoretičnimi opredelitvami, motivacijo odraslih za izobraževanje in učenje, izobraževalne oblike in metode, načine izobraževanja in učenja ter Zavod RS za zaposlovanje kot osrednjo institucijo na slovenskem trgu dela, zlasti službo Področje za izdajo delovnih dovoljenj v okviru pravne službe Zavoda RS za zaposlovanje s strokovnimi delavci. Proučevalo se je, kako uporabne so pri delu svetovalcev zaposlitve tujcev vsebine programov internega izobraževanja, s poudarkom na projektu Izobraževalni center Zavoda RS za zaposlovanje. Kvalitativno raziskovanje se je poglobilo v interno izobraževanje za svetovalce zaposlitve tujcev na podlagi njihovih mnenj, vključno z mnenjem vodje službe. Izsledki raziskave so pokazali majhno uporabnost vsebin programov projekta Izobraževalni center Zavoda RS za zaposlovanje pri delu svetovalcev zaposlitev tujcev oziroma ne dovolj prilagojeno ponudbo programov tega projekta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: interno izobraževanje, Zavoda RS za zaposlovanje, zaposlovanje tujcev, svetovalci, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 814; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 796; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti, navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom. Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah. Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji, vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom. Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo omenjeno problematiko. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,19 MB)