21. |
22. Prosta presoja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceTine Jurič Klander, 2020 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: prosta presoja, sodna praksa, načelo subsidiarnosti, Evropska unija, sodišča, mediji, svoboda, pluralizem, človekove pravice, restrikcije, disertacije Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1336; Prenosov: 137 Celotno besedilo (2,50 MB) |
23. Politično pravo na SlovenskemBlaž Babič, 2021 Opis: V diplomskem delu je začrtano samostojno polje pravne znanosti - politično pravo, ki je bilo na Slovenskem zaradi teh ali onih razlogov neustrezno spregledano oziroma delno pripisano polju, ki se mu ponavadi pravi ustavno pravo, redkeje državno pravo, pa tudi polju človekovih pravic (še posebej političnih). Avtor se prek osnovnih definicij spoprime s samim pojmom, zaokroženostjo političnega prava v širšem in ožjem pomenu, predvsem pa pripravi seznam zakonodaje in posredno tudi literature, ki pride v poštev pri vzpostavitvi samostojnega predmeta, bodisi kot pedagoškega ali zgolj akademskega, nenazadnje pa prek konkretnih primerov pojasni, kako taka vzpostavitev za sabo povleče tudi določene praktične posledice. V zgodovinskem delu avtor odpre in dokaže glavne pomanjkljivosti v dosedanjem tradicionalnem pojmovanju in predstavljanju slovenske zgodovine, hkrati pa prav pravne vsebine izpostavi kot eno ključnih orodij za pričakovano prevrednotenje le-te. Verjetno najpomembnejši in najbolj praktičen del naloge pomeni pregled "gordijskih vozlov", za katerih izčiščevanje si je avtor vzel slabega četrt stoletja, da je v praksi preveril ter posredno potrdil njihovo strateško pomembnost. Ustavno sodišče je izpostavljeno kot torišče številnih politično-pravnih vprašanj, prav njegova vloga pa se izkaže kot ključna pri analizi ravni demokratičnosti in legitimnosti političnega sistema v Sloveniji. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: politično pravo, slovenska zgodovina, ustavno sodišče, neposredna in posredna demokracija, mediji Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 3873; Prenosov: 246 Celotno besedilo (607,19 KB) |
24. Medijsko poročanje v kazenskih postopkih, meje svobode izražanja in domneva nedolžnostiDanijela Mitrović, 2020 Opis: Brez svobode izražanja in svobodnih medijev ni demokracije. Naloga medijev je informirati javnost. Javnost pa ima pravico biti obveščena. Svoboda izražanja je ena najpomembnejših osebnostnih pravic. Pri tej pomembni ustavni pravici pa pogosto prihaja do kolizije z ravno tako pomembno pravico, pravico do zasebnosti in temeljno predpostavko poštenega sojenja domneve nedolžnosti. Ustavno načelo "In dubio pro reo" pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolženec pa je lahko pasiven in ga nihče ne sili k izpovedi zoper sebe. Domneva nedolžnosti torej lahko "pade" šele s pravnomočno odločitvijo. Mediji pogosto poročajo o kazenskih zadevah že v predkazenskem postopku. Obveščajo javnost o kaznivem dejanju in obdolžencu, pravzaprav že takrat, ko še nihče ni obsojen. Pomembno pa je dejstvo, da je oseba v postopku še vedno obdolženec in še vedno velja domneva nedolžnosti, torej je še vedno nedolžna. Med naslovi in pasicami novic pa tudi med vrsticami in načinu poročanja novinarjev javnost pogosto ne razume, da je oseba o kateri novinar poroča še vedno nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana. Javnosti je obdolženec pogosto predstavljen kot bi bil že obsojen, torej je v očeh javnosti kriv. Še več, poročanju novinarja velikokrat sledi še število let, ki jih bo "obsojeni" moral "odsedeti". Javnost običajno takšno poročanje razume, kot "kriv je" in "kaznovan bo". Tudi kamere pogosto posnamejo hišne preiskave, kjer je obdolženec vklenjen v lisice. Ti posnetki pa se predvajajo v najbolj odmevnih informativnih oddajah z visoko gledanostjo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: svoboda izražanja, mediji, javnost, osebnostne pravice, domneva nedolžnosti Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 1052; Prenosov: 0 |
25. Medijska pismenostMaja Kuralt, 2017 Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 913; Prenosov: 51 Celotno besedilo (2,65 MB) |
26. Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih potrebPetra Ložar, 2011 Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke
potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen
sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo
metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker
so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem
za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega
socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi
primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je,
katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo
Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno
spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si
zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu
ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta
lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po
katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj
več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene
potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih
segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z
ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih
podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja
potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o
morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to
spletno socialno omrežje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 0 |
27. Pomen in odgovornost množičnih medijevValentina Valenčič, 2011 Opis: Magistrsko delo obravnava medijsko reprezentacijo nove gripe v Sloveniji, pri čemer ţelimo
ugotoviti, v kolikšni meri, na kakšen način in s pomočjo katerih akterjev je poročanje o
pandemiji nove gripe vplivalo na konstrukcijo medijske in s tem druţbene realnosti oziroma
določene podobe dogodkov v izbranem časovnem obdobju. V ospredje postavljamo
uveljavljanje odgovornosti mnoţičnih medijev pri oblikovanju druţbene percepcije nevarnosti
in tveganj in izpolnjevanje obveznosti do civilne druţbe. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mediji, medijska reprezentacija, množični mediji, odgovornost, medijska realnost, nalezljive bolezni, nova gripa Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1015; Prenosov: 80 Celotno besedilo (1,04 MB) |
28. Motnje hranjenjaVanja Jelnikar, 2014 Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod
težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost
pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po
eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli
preveč.
Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za
posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme.
Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih
uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s
stigmo.
V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen
hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje
vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja.
Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje
otroka z motnjo hranjenja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1705; Prenosov: 168 Celotno besedilo (696,87 KB) |
29. Mediji in predšolski otrociBarbara Mavri, 2015 Opis: Diplomska naloga se nanaša na medije, medijsko pismenost in vplivi teh dveh dejavnikov na
predšolskega otroka s poudarkom na vpliv medijev na nakupno obnašanje otrok in staršev. V
teoretičnem delu smo pojasnili in opredelili širši okvir vpliva medijev na predšolske otroke,
tako v izobraževalnih institucijah kot doma v družinskem krogu. Zajeli smo tudi strategije, ki
opredeljujejo medijsko pismenost na nacionalni in evropski ravni, ker smo želeli poudariti, da
se družba, kot taka zaveda pomembnosti vplivov medijev na ljudi. Če želimo osnovati na
znanju temelječo družbo je potrebna vzgoja za medije na vseh starostnih ravneh. Le dobro
medijsko opismenjen starš lahko suvereno in kvalitetno prenese svoje znanje na svoje otroke.
Empirični del diplomske naloge, s kvantitativno raziskavo med starši predšolskih otrok, nam
odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in sicer: Ali se z večanjem starosti
predšolskega otroka povečuje vpliv medijev na predšolskega otroka in če obstaja povezava
med časovno uporabo medijev pri starših in njihovih otrocih, ter kako mediji vplivajo na
(nakupno) obnašanje predšolskih otrok in njihovih staršev? Poleg tega pa smo starše še
spraševali o mnenju glede vpliva televizijskih vsebin na otroke, ter glede njihove vloge pri
nadziranju, reflektiranju in omejevanju gledanja televizijskih vsebin z otroki. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: predšolski otrok, mediji, medijska pismenost, IKT, nakupno obnašanje Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 99 Celotno besedilo (1,34 MB) |
30. So slabe novice dobre novice?Karin Podgornik, 2017 Opis: Svet je danes vedno bolj usmerjen v nove informacije, »biti na tekočem« je nujno dejstvo, kar
ni skrajno ekstremno pa je brezpomensko. Živimo v času, ko se večina ljudi boji za prihodnost
in svet vidi kot slabo okolje. Zaradi tega sem se odločila za temo, vezano na negativno
usmerjene novice.
Na podlagi virov ugotavljam, da so kljub vsemu mediji eno izmed glavnih vodil družbe in
oblikovalci našega mišljenja. V splošnem velja, da v medijih prevladujejo negativne zgodbe,
vendar je na koncu tudi občinstvo tisto, ki spodbuja medije k pisanju in poročanju v določeni
smeri.
V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani glavni pojmi, ki se navezujejo na medije,
novinarstvo in njihove objave. Zajeti so tudi dejavniki, ki lahko vplivajo na medijske objave ter
opredelitev negativno naravnanih novic, kar je pomembno za razumevanje pri nadaljnji
raziskavi. V empiričnem delu odgovarjam na vprašanje, ali prevladujejo negativno naravnane
izpostavljene novice dnevnih časopisov. Odgovor na to vprašanje sem pridobila preko analize
naslovnic dnevnih časopisov. Ker me zanima tudi vključenost, poznavanje in mnenje občinstva
o medijih, sem izvedla anketo. S pomočjo ankete, s krajevno opredeljenim priložnostnim
vzorcem, sem dobila odgovore, koliko ljudje spremljajo medije, kateri vir je največ uporabljen,
kako naravnani prispevki so bolj brani ter kakšen odnos imajo bralci do medijskih objav. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mediji, občinstvo, branost, negativnost, novice, časopisi, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 694; Prenosov: 92 Celotno besedilo (1,81 MB) |