71. Izdelava mobilne aplikacije ShowatchAlen Šober, 2023 Opis: V diplomski nalogi smo s pomočjo člankov raziskali pomembne lastnosti, brez katerih mobilna aplikacija ne more biti uspešna. Raziskana so tudi vsa orodja, ki so bila med pripravo naloge.
Naloge vsebuje opis celotne izdelave žičnega modela, prototipa, ki vsebuje vse končne funkcije in celoten videz končne aplikacije, ter izdelavo aplikacije, ki je razvita s pomočjo orodja React Native. Aplikacija omogoča uporabnikom izbiro priljubljenih serij, označevanje pogledanih epizod, uporabo svojega profila, samodejno priporočilo serij in še nekaj drugih funkcij. Aplikacija je kreirana s pomočjo orodja React Native, ki je zelo popularno in omogoča izdelavo aplikacije za več operacijskih sistemov.
Zadnji del naloge vsebuje prikaz rezultatov ankete, ki so jo izpolnili anketiranci, ki so aplikacijo testirali. Rezultati so predstavljeni s pomočjo grafov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobilne aplikacije, React Native, raziskava lastnosti, žični model, prototip, anketa
Objavljeno: 17.07.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (3,15 MB) |
72. |
73. |
74. Unlocking sustainable commutingNemanja Lojanica, Sergej Gričar, Saša Obradović, Štefan Bojnec, 2023 Opis: This paper examines normality in time series econometrics for a sustainable energy transition. By analysing data from January 1997 to December 2021, this study integrates macroeconomic, environmental, and energy data to gain insights into the potential changes in daily commuting patterns among Slovenians. Various methods, including unit root tests such as the augmented Dickey–Fuller (ADF), Kwiatkowski–Phillips–Schmidt–Shin (KPSS), and Zivot–Andrews (Z-A), as well as other tests, are employed. Additionally, the vector autoregressive (VAR) model, Granger Causality and regression analysis determine the impact. This paper contributes to uncovering valuable information within data from macrovariables using macroeconometric techniques. It also provides insights that can support evidence-based decision-making for sustainable energy transition policies in Slovenia. The results of the normality tests indicate that most macro variables are integrated; there is a need for a careful analysis of integration levels and appropriate testing methods. These findings have implications for policymakers, researchers, and practitioners in economics, the environment, and energy supply. At the same time, this research highlights that gross domestic product, unemployment, inflation, and carbon dioxide positively impact car usage among Slovenians, while gasoline prices and commuters have a negative one. While the recently investigated development of sustainable commuting does not work, the study highlights an innovation: the connection of time series econometrics, which offers a better understanding of future commuting patterns on energy consumption and their causalities.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: case study, commuting, energy-saving, VAR model
Objavljeno: 16.10.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
75. |
76. Vpliv kulturnih centrov za oblikovanje konzumentov kultureTea Bilić, 2024 Opis: UTJECAJ KULTURNIH CENTARA U KREIRANJU KULTURNIH KONZUMENATA
SAŽETAK
Kulturne centre u ovom istraživanju promatramo kao aktivne pokretače sinergije lokalne zajednice koji manifestiraju kazališne, likovne i glazbene djelatnosti, programe filmske kulture itd. Posjeduju kulturne resurse koji su sposobni mijenjati društvene postavke i oblikovati populaciju u kulturne konzumente. Cilj istraživanja bio je otkriti važnost kulturnih centara te odgovoriti na pitanje mogu li kulturni centri kreirati kulturne konzumente i koliki im je značaj u obogaćivanju kvalitete kulturnog života lokalne zajednice. Kvalitativni dio istraživanja obuhvaćao je provedbu fokus-grupe sa svrhom zahvaćanja stavova stanovnika u naselju u kojem je smješten centar o pitanjima utjecaja kulturnog centra, a kvantitativni dio činila je provedba ankete oblikovane na osnovi dosadašnjih spoznaja i rezultata fokus-grupe. Rezultati su pokazali da građani nakon posjeta programa u centru imaju osjećaj ispunjenosti, pripadnosti naselju te kvalitetno provedenog vremena. Također, smatraju da je implementiranje kulture u obrazovanje važno i da kulturni centri trebaju biti dio obrazovnog sustava. Zaključujemo da se provedenim istraživanjem potvrđuje hipoteza da kulturni centri mogu kreirati kulturne konzumente te utjecati na kvalitetu života i opći razvoj, i to kroz povećani broj programa za sugrađane putem odgoja i obrazovanja kroz umjetnost u kulturnim centrima. Sinteza istraživanja o dobrobiti kulture i umjetnosti u sprezi s kulturnim centrima te rezultata istraživanja, provedenog na primjeru Centra za kulturu i obrazovanje Susedgrad, rezultirala je kreiranjem Modela razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba. Riječ je o modelu obrazovanja kroz kulturu i umjetnost u kulturnim centrima, što je ujedno i značajan aplikativni doprinos za stvaranje politika kulture i obrazovanja. Kroz Model se u korelaciju dovode trenutačni oblik školske nastave te kreativan i praktičan rad (kroz kulturu i umjetnost) u kulturnim centrima Grada Zagreba što dovodi do jačanja intelektualnih sposobnosti i poticanja emocionalnog razvoja. Time se kreiraju kulturni konzumenti sa svrhom jačanja socijalnog i kulturnog kapitala pojedinca što će u cijelosti imati kvalitetan odraz na svakodnevicu i razvoj društva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ključne riječi: kultura, centri za kulturu, kulturno-umjetnički programi, kulturni konzumenti, obrazovanje kroz umjetnost, kulturni kapital, Model razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,95 MB) |
77. Pomen in ocena učinkov trgovinskega sporazuma med EU in članicami MercosurMojca Osredkar Mergole, 2024 Opis: Doktorska disertacija obravnava pomen in oceno učinkov trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in članicami Mercosurja. Globalizacija povečuje povezanost nacionalnih trgov in soodvisnost držav po vsem svetu, kar pomeni, da vse države razvijajo svoja gospodarstva v skladu z enotnimi pravili in predpisi, ki jih oblikujejo mednarodne organizacije. Liberalizacija trgovine velja za ključno politiko globalizacije. V raziskavi obravnavamo podlage za nastanek in pomen regionalnega trgovinskega sporazuma med EU in članicami Mercosur. Namen sprejetja sporazuma o prosti trgovini med državami članicami EU in državami članicami Mercosurja je postopna liberalizacija trgovine z blagom in storitvami ter odprtje trgov javnih naročil pogodbenic. Empirični del raziskave temelji na oceni učinkov sproščanja trgovinskih ovir na primeru trgovinskega sporazuma med državami članicami EU in državami članicami Mercosur ter ekonometrični oceni trgovinskih učinkov sporazuma ter učinkih na gospodarsko rast. V ekonometričnih ocenah so uporabljeni panelni podatki za obdobje med letoma 2009 in 2019. S faktorsko analizo z metodo glavnih komponent in gravitacijskim ekonometričnim modelom potrdimo, da obstajajo pomembne razlike v obsegu trgovanja med članicami EU in članicami Mercosurja. Različen vpliv sproščanja trgovinskih ovir na gospodarsko rast držav EU in držav Mercosurja identificiramo s korelacijo in panelno regresijo. Na osnovi rezultatov korelacije in panelne regresije potrdimo, da obstajajo razlike glede možnosti trgovanja v agroživilskem sektorju med državami EU in Mercosurja. S korelacijo preverimo razlike glede možnosti trgovanja Slovenije z državami članicami Mercosurja na področju agroživilske industrije. Omejitev raziskave predstavlja omejen časovni okvir razpoložljivih sekundarnih podatkov presečnih enot Na podlagi rezultatov potrdimo temeljno tezo doktorske disertacije, da sproščanje trgovinskih ovir v okviru regionalnega trgovinskega sporazuma med državami članicami EU in državami članicami Mercosurja prinaša ekonomske koristi. Raziskava predstavlja najnovejšo podlago za vrednotenje učinkov sproščanja trgovinskih ovir med državami EU in Mercosurjem ter pomembno prispeva k bazi znanja s podrobnejšim opisom pomena sprostitve trgovinskih ovir v agroživilskem sektorju kot pogoj za utrditev tržnega položaja EU podjetij in korak naprej v EU prizadevanjih za reformo kmetijstva v širšem družbenem smislu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovinski sporazum, EU, Mercosur, gravitacijski model, panelna regresija
Objavljeno: 18.04.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 2
Celotno besedilo (6,63 MB) |
