Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V nalogi bom predstavila, da je anoreksija nervoza (v nadaljevanju AN) mnogo več kot to. Izpostavila bom, da ne gre za le problem s hrano, temveč gre za življenjsko ogrožajoč način spopadanja z lastnimi čustvenimi težavami posameznika, ki se kaže v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila motnjam hranjenja, opozorila bom na pomembno razlikovanje med motnjami hranjenja in prehranjevanjem ter se v nadaljevanju osredotočila zgolj na AN kot najbolj prepoznano motnjo hranjena. Po predstavitvi simptomov omenjene motnje hranjenja me bodo zanimale klinične značilnosti in diagnostična merila za AN, pri čemer bom nekaj več pozornosti namenila osrednjemu diagnostičnemu merilu, tj. moteni predstavi o lastnem telesu bolnika z AN, saj naj bi skladno z mojo hipotezo bolniki z AN vztrajno doživljali svoje telo kot preobilno. V nalogi bom vsa poglavja vseskozi dopolnjevala z osebnimi izpovedmi in izkušnjami bolnikov z AN. Teoretični del naloge bom zaključila s podrobnejšo predstavitvijo zdravljenja AN, kjer bom nekaj pozornosti namenila ne le metodam in pristopom zdravljenja, pač pa tudi predstavitvi izsledkov raziskave o izkušnjah in stališčih staršev pri skrbi za mladostnika z AN. Glede na to, da naloga temelji na sekundarno obdelanih podatkih, bom v empiričnem delu predstavila in analizirala tri raziskave, na podlagi katerih bom potrdila ali zavrnila postavljene hipoteze. Prva raziskava bo osredotočena na zagotavljanje empirično utemeljenega in klinično veljavnega koncepta o moteni telesni predstavi bolnika z AN. Druga bo dala dober vpogled v notranji konflikt oziroma ambivalentnost, ki jo bolniki čutijo do AN. Predstavitev tretje pa bo primerjava pogledov bolnikov, staršev in zdravstvenega osebja na sposobnost zavedanja in zaznavanja čustev pri bolnikih z AN. Analize omenjenih raziskav bodo podlaga za dve potrditvi v nalogi postavljenih hipotez in eno delno potrditev hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, motena predstava, telo, zdravljenje, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1208; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli preveč. Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme. Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s stigmo. V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja. Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje otroka z motnjo hranjenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1714; Prenosov: 168
Celotno besedilo (696,87 KB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in vpliv klasične glasbe na njih. Na to temo smo izvedli raziskavo v skupini mladostnikov s težko motnjo v duševnem razvoju, ki živijo v domu Žarek, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici. Veliko ljudi zamenjuje duševno bolezen z motnjo v duševnem razvoju, zato smo v teoretičnem delu obrazložili, kaj sploh je motnja v duševnem razvoju in pomembne razlike v primerjavi z duševno boleznijo, na katera področja človekovega življenja sega, kdo so osebe z motnjo v duševnem razvoju in kako živijo. Osredotočili smo se na mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in njihove značilnosti. Ker je zelo pomemben del naloge tudi klasična glasba, smo jo razložili po obdobjih in izpostavili skladatelje, ki so s svojimi deli pisali zgodovino. Dela omenjenih skladateljev so bila v raziskavi tudi poslušana. Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev v raziskavi opazovanih uporabnikov, njihove diagnoze in stanja, potek raziskave in predstavitev dobljenih rezultatov. Raziskavo smo opravljali med oktobrom 2015 in junijem 2016 v skupini osmih uporabnikov, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici. Sodeloval je tim varuhinj in pedagogov, svoja opažanja smo beležili v za to oblikovane protokole. Pred izvedbo raziskave smo si zastavili nekaj vprašanj, na katera smo ob opazovanju ciljne skupine dobili odgovore in jih v razpravi tudi predstavili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševni razvoj, motnje, mladostniki, glasbene terapije, klasična glasba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 848; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,67 MB)

Opis: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje, razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 1237; Prenosov: 193
Celotno besedilo (526,68 KB)

Opis: Ortoreksija nervoza je predlagana motnja hranjenja. Gre za patološko obsedenost z zdravo in biološko »čisto« hrano, oziroma s pretiranim izogibanjem hrani, ki naj bi bila nezdrava, kar vodi do izrazitih prehranskih omejevanj. Leta 1997 jo je prvi opisal psiholog in zdravnik Steven Bratman, in sicer kot vzporedno motnjo z ostalimi motnjami hranjenja, na primer anoreksijo nervozo. Izraz ortoreksija izhaja iz grške besede (ortho, "pravilen"), in (orexis, "tek"), dobesedno prevedeno »pravi tek«, v praksi pa pomeni »pravilna prehrana«. Za razliko od anoreksije so bolniki zadovoljni s svojo telesno podobo, toda hrane ne vnašajo v telo, ker omejujejo njeno sestavo ali vnos na splošno, saj pogosto ne vedo, kaj je v njej. S pomočjo nadzora nad hrano naj bi si oseba tudi odpravila občutek pomanjkanja nadzora. V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo veganstvo, presnojedstvo in ortoreksijo. S tem opisom dobimo podlago in uvid za nadaljno raziskovanje. Namen naloge je raziskati vpliv veganstva in presnojedstva na nastanek ortoreksije. Zanima nas, kateri dejavniki so vzrok za prehod iz vsejedstva v veganstvo in presnojedstvo ter če je le to vezano na nastanek ortoreksije. Raziskovali bomo način življenja veganov in presnojedcev ter njihovo delovanje in funkcioniranje pri samem načinu prehranjevanja. Nalogo nadaljujemo, da v okviru kvalitativne metodologije izvedemo sedem delno strukturiranih intervjujev, pri katerih je poudarek na razumevanju in interpretaciji raziskovalnih situacij, odnosov, procesov in ravnanj. S kvalitativnimi podatki smo želeli pridobiti bolj poglobljeno sliko našega raziskovalnega vprašanja. Odkrili smo, kje so problemi, kako ljudje gledajo na način prehranjevanja in kako se o prehranjevanju pogovarjajo. Na naše zastavljeno raziskovalno vprašanje: Ali gre pri veganih in presnojedcih za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno hrano, ki privede do ortoreksije, ugotavljamo, da gre za obsedenost z zdravim načinom prehranjevanja. Večina intervjuvancov stremijo k biološki in ekološki pridelavi hrane. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: veganstvo, presnojedstvo, motnje prehranjevanja, ortoreksija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 742; Prenosov: 69
Celotno besedilo (707,51 KB)