31. |
32. |
33. |
34. Povezanost perfekcionizma z motnjami spanjaTatjana Golub Lolovski, 2022 Opis: V magistrski nalogi smo najprej obravnavali področji spanja in težav s spanjem. Spanje je univerzalna funkcija živih bitij, ki obsega eno tretjino človeškega življenja. Slab ali nezadosten spanec je povezan s številnimi motnjami v večini telesnih sistemov. Drugo področje, ki smo ga obravnavali v nalogi, je perfekcionizem. Za perfekcionizem je značilno stremljenje k brezhibnosti in postavljanje previsokih standardov delovanja, kar spremljajo težnje po pretirano kritičnem ocenjevanju svojega vedenja. V zadnjih nekaj desetletjih se je veliko raziskav osredotočilo na preučevanje razmerja med perfekcionizmom, psihološko prilagoditvijo in motnjami. Glede povezave med perfekcionizmom in težavami s spanjem so nekateri raziskovalci v 80. letih prejšnjega stoletja poudarili, da je vzburjenje, ki je značilno za nespeče, v resnici čustveno vzburjenje, ki izhaja iz tesnobnega perfekcionističnega osebnostnega sloga. Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati povezavo med motnjami spanja in izbranimi dimenzijami perfekcionizma na vzorcu študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ). Temeljni cilj naloge je bil preučiti, ali perfekcionizem napoveduje motnje spanja. V raziskovalnem delu naloge smo opravili kvantitativno raziskavo s pomočjo ankete med študenti FUDŠ. Za zbiranje podatkov smo uporabili Pittsburški vprašalnik o kakovosti spanja in večdimenzionalno lestvico perfekcionizma. Raziskava je pokazala povezavo med motnjami spanja in perfekcionizmom oziroma njegovo posebno manifestacijo: tesnobo zaradi možnih napak in dvomov o lastnih dejanjih. Rezultati te študije, ki kažejo na povezanost med perfekcionizmom in nespečnostjo, so lahko koristni pri razvoju novih terapij za boj proti motnjam spanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spanje, motnje spanja, nespečnost, perfekcionizem, dimenzije perfekcionizma, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
35. Čuječnost kot orodje za blažitev anksioznih motenjMajda Blažič, 2022 Opis: Anksiozne motnje so poleg depresije v razvitem svetu najpogostejše motnje. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopadajo z anksiozno motnjo, še narašča. Uporaba čuječnosti se je izkazala za učinkovito orodje pri blažitvi anksioznih motenj. Obstaja veliko različnih pristopov za učenje čuječnosti. V slovenskem prostoru se čuječnost izvaja v slopu kognitivno vedenjske terapije, ki jo imenujemo kognitivno vedenjska terapija, temelječa na čuječnosti. Med poznanimi pristopi učenja čuječnosti je osemtedenski tečaj čuječnosti, ki temelji na soočanju s stresom, tesnobo in bolečino (MBSR). V diplomski nalogi se sprašujemo, ali je uporaba čuječnosti učinkovita za blaženje anksioznih motenj. Osredotočili se bomo na notranje psihično stanje posameznika (anksiozne motnje) in na obvladovanje življenja ter soočanja z različnimi situacijami (čuječnost).
Raziskavo smo izvedli na vzorcu petih oseb ženskega spola, ki so zbolele za anksiozno motnjo. Vse udeleženke raziskave so obiskovale kognitivno vedenjsko svetovanje, kjer so se naučile tehnik čuječnosti. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s pomočjo izvedenih intervjujev skušali oceniti uporabo čuječnosti kot orodje za blažitev anksioznih motenj. Pet udeleženk smo spraševali o soočanju in obvladovanju anksiozne motnje pred uporabo čuječnosti, doživljanju prvega stika s čuječnostjo, soočanjem s samostojnim delom, ki ga zahteva čuječnost, pojavljanje anksioznih epizod ob uporabi čuječnosti in kako se je spremenil njihov svet kakovosti z uporabo čuječnosti.
Udeleženkam je s pomočjo čuječnosti uspelo ublažiti simptome anksioznih motenj. S samo izvedbo vaj čuječnosti so imele v začetku nekaj težav, ki pa so jih z redno vadbo odpravile. Epizode anksioznih motenj se z uporabo čuječnosti zmanjšajo, ko se pojavijo, jih znajo hitreje obvladati. Spremeni se tudi njihov svet kakovosti, kot so povedale udeleženke, se je njihova kakovost življenja drastično spremenila.
Ugotavljamo, da je uporaba čuječnosti blagodejno učinkovala na duševno zdravje udeleženk in posledično na njihovo kakovost življenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čuječnost, anksiozne motnje, praksa čuječnosti, zdravljenje, nezavedni um, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,17 MB) |
36. Motnje srčnega ritma, izražanje čustev in uravnavanje stresaAna Dežman, 2023 Opis: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa.
V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije.
V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,98 MB) |
37. Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacijeAlja Leskošek, 2023 Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo.
V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB) |
38. Uporaba antidepresivov pri zdravljenju motenj hranjenjaMilla Petkovšek, 2023 Opis: Motnje hranjenja so ene izmed duševnih bolezni, ki so v sodobni družbi vedno pogostejše. Zdravljenja motenj hranjenja se stroka loteva na različne terapevtske načine, med drugim tudi z uporabo antidepresivov. V tem delu smo se posvetili ravno povezanosti med zdravljenem motenj hranjenja in antidepresivi.
Teoretični del naloge vsebuje pregled literature glavnih dveh področij, motenj hranjenja in antidepresivov. Naloga opredeli in razloži različne vrste motenj hranjenja, dejavnike za njihov nastanek in načine zdravljenja, kjer se najprej osredotoči na psihoterapevtski pristop. Poglavje o antidepresivih prav tako opredeli različne vrste antidepresivov in bolj podrobno opiše njihovo delovanje. Zajeti so tudi stranski učinki antidepresivov. Na koncu teoretičnega dela sledi še pregled literature in preteklih raziskav na temo zdravljenja motenj hranjenja z antidepresivi.
Empirični del naloge zajema analizo intervjujev devetih žensk, starih med 20 in 35 let (natančno od 21 do 33 let), ki imajo diagnosticirano eno od treh oblik motenj hranjenja: anoreksija nervoza, bulimija nervoza ali kompulzivno prenajedanje in so v času zdravljenja motnje prejemale tudi antidepresive kot eno izmed oblik terapije. Z analizo odgovorov v intervjujih smo potem oblikovali odgovore na glavna raziskovalna vprašanja. Izkazalo se je, da ni enostavnega odgovora na to, kako učinkoviti so antidepresivi pri tovrstnih motnjah, saj je vsak primer tako individualen, da rezultatov ni moč posploševati. Ugotovili smo, da so antidepresivi v nekaterih primerih pomagali pri zdravljenju, v drugih pa ne. Prevladala je nevtralna izkušnja z jemanjem antidepresivov v procesu zdravljenja motenj hranjenja s 44,5 %, malo manj je bilo pozitivne izkušnje s 33,3 % in najmanj je bilo negativne izkušnje in sicer 22,2 % rezultatov. Vsekakor so ti rezultati dober povod za nadaljevanje raziskovanje na tem področju, saj lahko iz rezultatov sklepamo, da kljub temu, da antidepresivi niso v prvi vrsti namenjeni zdravljenju motenj hranjenja, njihov potencial vseeno ni zanemarljiv.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje, antidepresivi, zdravljenje.
Objavljeno: 07.11.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1023,54 KB) |
39. |
40. PRIMERJAVA SCHULTZ-HENCKEJEVE TIPOLOGIJE RAZVOJA OSEBNOSTI S TEORIJO NAVEZANOSTISanja Kolari, 2023 Opis: V tej diplomski nalogi nas zanima, kako se Schultz-Henckejeva tipologija primerja s teorijo navezanosti, in sicer tako s kategoričnim kot z dimenzionalnim modelom. Z metodo kritičnega in sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature lahko ugotovimo, da se shizoidna osebnostna strukturiranost po opisu ujema z dezorganiziranim stilom navezanosti, depresivna se ujema z ambivalentnim stilom, anankastično-obsesivna se najbolj približa varni navezanosti, histerično strukturo pa lahko še drugače opišemo z izogibajočim stilom navezanosti.
Obe teoriji sta v osnovi nepatološki, se pa posamezne lastnosti pri ljudeh bolj ali manj izrazito odražajo v vsakodnevnem življenju. Vsaka na svoj način razloži sklenitev začaranega kroga, ki nas vsakič znova zapelje v odnose in situacije, ki so nam po občutku znani iz zgodnjega otroštva. Številne negativno ovrednotene izkušnje nam predstavljajo podlago za razvoj osebnostnih in duševnih motenj. Pri shizoidno strukturiranih oziroma dezorganizirano navezanih je moč prepoznati več shizoidnih, paranoidnih, blodnjavih in disociativnih motenj. Pri drugem paru lahko opazimo več depresivnih in motenj razpoloženja, suicidalnosti, občutkov brezupa in zlorab alkohola ter psihoaktivnih substanc, ki vodijo v zasvojenost. Čeprav nas anankastično-obsesivna struktura spominja na varno navezanost, se tudi pri njej v skrajnosti lahko razvijejo anksiozne ali obsesivno-kompulzivne motnje, motnje hranjenja in impotentnost. Za histerično strukturo in izogibajoč stil navezanosti pa je značilna zloraba substanc in promiskuitetno vedenje, disociativne motnje in razne fobije.
Dimenzionalni model nam pomaga med seboj primerjati vseh osem kategorij tudi po načinu doživljanja sebe in drugih, saj na eno os postavi odvisnost od odnosov, na drugo pa izogibanje. Osvetli nam pomembnost vzpostavljenega pozitivnega odnosa na obeh oseh.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Schultz-Hencke, tipologija, teorija navezanosti, stili navezanosti, osebnostne in duševne motnje, primerjava
Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 0
Celotno besedilo (846,55 KB) |
