Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 43 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
IZKUŠNJE LJUDI Z NEPRILAGOJENIM SANJARJENJEM
Nina Prepadnik, 2024

Opis: Motnja neprilagojenega sanjarjenja je še precej neraziskan in nepoznan pojav, ki pridobiva vse več pozornosti v znanstveni skupnosti, saj lahko negativno vpliva na različna področja življenja posameznikov. V zadnjih letih se je pojavilo vse več raziskav, v katerih se raziskovalci posvečajo preučevanju različni vidikov neprilagojenega sanjarjenja ter tudi značilni komorbidnosti pojava. Motnja je bila do sedaj najpogosteje raziskana v kontekstu kategorij vedenjske zasvojenosti ter disociativnih motenj. V nalogi smo na vzorcu slovenske populacije raziskali izkušnje posameznikov z motnjo neprilagojenega sanjarjenja. Kandidati za raziskavo so bili izbrani na podlagi dveh kriterijev, in sicer so morali posamezniki doseči potreben rezultat na lestvici za neprilagojeno sanjarjenje MDS-16 ter sami svoje sanjarije oceniti kot neprilagojene. Z desetimi kandidati smo izvedli individualne intervjuje v sklopu kvalitativne raziskave, kjer so posamezniki opisovali subjektivne izkušnje, vključno s sprožilci, pogostostjo, trajanjem in vsebino sanjarij, prav tako pa tudi čustvenim in kognitivnim odzivom nanje. Poskušali smo razumeti tudi posledice neprilagojenega sanjarjenja v povezavi s posameznikovim vsakodnevnim, poklicnim in akademskim delovanjem, medosebnimi odnosi ter duševnim zdravjem. Čeprav se zgodbe in doživljanje vsakega posameznika razlikujejo med sabo, je bilo nekaj skupnih točk prisotnih pri vseh intervjuvancih. Predvsem skrivanje vedenja, ker je povezano z občutkom sramu in krivde, ter večinoma občutek nemoči, ko pride do nadzora lastnega vedenja in kako močno to vpliva na življenje in slabša kakovost njihovega življenja. Neprilagojeno sanjarjenje se redko pojavlja kot samostojna motnja, ampak je pri pojavu značilna komorbidnost, kar smo ugotovili tudi v primeru naših intervjuvancev. Na podlagi odziva na našo raziskavo je postalo jasno, da v Sloveniji živi veliko ljudi, ki jim sanjarjenje predstavlja neprilagojen mehanizem za soočanje s težavami in nezadovoljstvom v življenju ter da pri tem nimajo podpore. Čeprav neprilagojeno sanjarjenje še ni priznano kot uradna diagnoza, se je v naši raziskavi jasno pokazala potreba po nadaljnjem raziskovanju ter ozaveščanju psihoterapevtov, svetovalcev in splošne javnosti o pojavu neprilagojenega sanjarjenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sanjarjenje, neprilagojeno sanjarjenje, komorbidnost, vedenjske zasvojenosti, disociativne motnje
Objavljeno: 07.02.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

42.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

43.
MOTNJE HRANJENJA KOT NAČIN ČUSTVENE REGULACIJE
Sara Pipan, 2024

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko motenj hranjenja kot načina čustvene regulacije. Teoretični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo opredelili motnje hranjenja in podrobno opisali anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. V drugem delu smo čustveno regulacijo opredelili in podrobno opisali opredelitev čustev, regulacijo čustev in strategije za spoprijemanje s čustvi. V tretjem delu smo razložili povezavo med čustveno regulacijo in prehranjevanjem, podrobno smo opisali simboliko hrane, pojem emocionalnega prehranjevanja ter proces učenja samoregulacije hranjenja in čustev v zgodnjih letih. V drugem, empiričnem delu pričujočega magistrskega dela, smo predstavili kvalitativno raziskavo, katere glavni namen je bil raziskati povezanost med motnjami hranjenja oziroma simptomi, značilnimi za motnje hranjenja pri posameznikih, in čustveno regulacijo. V raziskavo je bilo vključenih 10 udeležencev, pri čemer so bili vsi udeleženci ženskega spola. Podatke za raziskavo smo pridobivali z intervjuji, s katerimi smo raziskovali posameznikovo izkušnjo z motnjami hranjenja oziroma s simptomi, značilnimi za motnje hranjenja, odnos udeležencev do procesa prehranjevanja in odnos udeležencev do čustvenih stanj. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da so posamezniki pred nezmožnostjo regulacij čustev bežali v motnje hranjenja oziroma simptome, značilne za motnje hranjenja. Tako smo potrdili raziskovalno vprašanje, da udeleženci raziskave doživljajo motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje hranjenja, čustva, čustvena regulacija, samoregulacija, interoceptivno zavedanje
Objavljeno: 26.04.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (929,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh