11. |
12. |
13. |
14. Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskamiJanja Nemanič Dulmin, 2015 Opis: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost
in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani,
običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v
družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti.
Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in
prevlado nad drugo osebo.
Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna.
Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti
družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v
nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in
institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj
s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več
oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne
in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja.
V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav
slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči,
alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje,
brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 900; Prenosov: 73 Celotno besedilo (1,76 MB) |
15. Analiza oblik pomoči za starše otrok s specifičnimi učnimi težavamiUrška Petak, 2020 Opis: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor
po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi
težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči
otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore.
V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo,
kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s
svojim doživljanjem stisk.
V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi
zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in
obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih
intervjujev opravili med starši otrok s SUT.
Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo
posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena
tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih
strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni
enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami.
Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja
podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta,
neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 970; Prenosov: 124 Celotno besedilo (597,19 KB) |
16. Sovražni govor v praksi Vrhovnega sodišča ZDASara Erdić, 2021 Opis: V današnjem času v javnih razpravah pogosto govorimo o problemu sovražnega govora in pomembnosti njegovega omejevanja. Težava pa je v tem, da o sovražnem govoru ne govorimo kot o pravni kategoriji, ampak ga označujemo kot vsako izražanje nestrpnosti in sovraštva. Da bi razumeli nevarnosti njegovega omejevanja, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je v demokratični družbi ena od temeljnih pravic, brez nje pa si ni mogoče predstavljati izvrševanja drugih pravic, kot je na primer svoboda mišljenja. V demokratični družbi mora biti vsakomur zagotovljeno, da teži k osebnemu in duhovnemu razvoju in samouresničitvi, kar pa ni mogoče brez svobode mišljenja in svobode govora. Hkrati omogoča sodelovanje pri odločanju o zadevah družbenega pomena in je gonilo družbenega napredka. Vsak pravni red pa ji kljub vsemu postavlja meje. Združene države Amerike so v svetu unikum, saj priznavajo izredno široko varstvo svobode govora. Ustava varuje tudi sovražni govor. Ker država vsakega svojega državljana obravnava kot avtonomni in razumni subjekt, mu ne prepoveduje izražanja njegovih prepričanj, tudi kadar so ta skrajna in jih drugi pripadniki družbe ne sprejemajo. Govor je tako varovan, tudi kadar je žaljiv, sovražen in kadar vznemirja. Vseeno pa svoboda govora tudi v ZDA ni absolutna. Obstajajo določene kategorije izražanja, ki jih prvi amandma ne varuje. Katere so te kategorije, je v svoji večdesetletni sodni praksi določilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je hkrati izoblikovalo tudi doktrinarne pristope, na podlagi katerih je, v določenih primerih, svobodo govora mogoče omejiti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: sovražni govor, Vrhovno sodišče ZDA, svoboda govora, prvi amandma, skrajne oblike izražanja Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 1310; Prenosov: 100 Celotno besedilo (739,91 KB) |
17. Posebne oblike pridobivanja podatkov in njihov poseg v zasebnostKatrin Pečovnik, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava posege v zasebnost posameznika od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS), ki podatke, pomembne za zaščito ter preprečevanje groženj nacionalni varnosti, pridobivata predvsem s tajnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji med tajno pridobivanje podatkov uvršča tajno sodelovanje in tako imenovane posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih službi uporabljata v primeru preverjanja in ugotavljanja resničnosti predhodno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na določeno stopnjo družbene nevarnosti. Z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov pa službi posegata v ustavno zaščiteno pravico do zasebnosti posameznika, ki jo Ustava Republike Slovenije določa v 35. členu, in v del pravice do zasebnosti, kjer je posamezniku zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen). Mednarodni pravni akti ter Ustava Republike Slovenije zaradi samega namena pridobljenih podatkov sicer dopuščajo posege in omejitve ustavno pravnega varstva pravice do zasebnosti, vendar morata službi pri tem dosledno upoštevati vse pravne predpise, ki natančno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji je poseg dopusten. Pri tem pa je najpomembnejše, da za poseg obstaja podlaga v pravnem redu in da je omejevanje posameznikove zasebnosti v skladu s kriteriji dopustnosti, nujnosti in sorazmernosti uporabe ukrepa, ki je potreben za dosego želenega cilja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, Slovenska obveščevalno-varnostna služba, posebne oblike pridobivanja podatkov, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov Objavljeno: 15.06.2022; Ogledov: 796; Prenosov: 90 Celotno besedilo (1,14 MB) |
18. |
19. Organizacijska klima, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju XHana Menhart, 2022 Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pomen organizacijske klime, zavzetosti ter zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X. Podajali smo vprašanja o tem, kaj so pričakovanja zaposlenih, kako bi podjetje svoje vodenje lahko izboljšalo in ali obstajajo enostavne rešitve pri določenih problemih. Zanimalo nas je, ali je organizacijska klima v podjetju dobra in če ne, zakaj, ter kakšne so možne rešitve. Zanimalo nas je tudi, ali je dovolj izvendelovnih druženj in ali so le-ta vključena med dejavnike zviševanja motivacije na delovnem mestu. Dotaknili smo se tudi zadovoljstva zaposlenih v podjetju, kaj pripomore k občutku večje pripadnosti podjetju in na kakšne načine lahko nagradimo zaposlene. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Organizacijska klima, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, oblike nagrad, delovno okolje, izboljšave na delovnem mestu. Objavljeno: 23.09.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 69 Celotno besedilo (1,76 MB) |
20. |