51. Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnikeJasmina Kolander, 2012 Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma
tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala
pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje
življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi
predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji
meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več
predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču,
danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila
socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr..
Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma
prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi
komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno
raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na
tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi
katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika
za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do
socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo
odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov
mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook
predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1402; Prenosov: 77 Celotno besedilo (1,64 MB) |
52. Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladihTjaša Peršič, 2015 Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri
katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja
narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo,
da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo
spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove
samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so
predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo
predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu
spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na
koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih
avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše
razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo
dodatno obogatili.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene
kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec
spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe,
lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo
osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega
posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih
socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij
lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano
literaturo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1451; Prenosov: 259 Celotno besedilo (1,28 MB) |
53. PSG (psiho-socialni genom), sončno znamenje natalnega horoskopa kot podlaga za promocijo v virtualnih omrežjihEgon Prijon, 2017 Opis: Ciljani promocijski ukrepi na socialnih, družbenih omrežjih so utemeljeni na
napovedovanju odziva posameznikov na produkte. Približke odzivov posameznikov na
produkte lahko promotor napove na primer tako, da produkte opiše z značilnimi lastnostmi
in opise pošilja posameznikom, ki so prisotni na družbenih omrežjih, posameznika
spodbuja k akciji in opazuje njegovo odzivnost in na osnovi odziva sklepa o nagnjenosti
posameznika do produkta. Lastnosti produkta, ki izpolnjujejo pričakovanje posameznika,
ustvarijo pogoje, da se posameznik odloči za produkt.
Posameznike razvrščamo v značilne skupine na podlagi podobnega vedenja ali lastnosti,
kjer za opise produktov uporabimo opise vedenja posameznikov, opisanih z značilnimi
atributi posameznikov, razvrščenih v dvanajst značilnih skupin sončnoznamenjske
paradigme, ciklične vrste, v kateri so posamezniki razvrščeni po datumih rojstva.
Posamezniki v značilni skupini izvajajo karakterističen dialog na podlagi uporabe idiolekta,
značilnega za skupine.
Promotor v dialogu oblikuje semantično informacijo o produktu, jo posreduje posamezniku.
Produkti in posamezniki so objekti in so ontološko urejeni. Atributi so komponente
ekspresivnosti idiolekta. Frazne komponente, komponente ekspresivnosti smo v doktorski
disertaciji uporabili za dialog na družbenih omrežjih in opazovali nagnjenost posameznika
do produkta.
Posameznika, pripadnega značilni skupini, lahko opišemo tudi z demografskim,
geografskim, s sociografskim in psihografskim faktorjem, ki so nominalne spremenljivke,
s katerimi lahko opišemo tako lastnosti kot tudi vedenje posameznika do produkta.
Promotor podatke o posamezniku uporabi za analiziranje odzivnosti posameznika na
produkt in oceni nagnjenost posameznika do produkta.
Preverjali smo, s kolikšno verjetnostjo uporaba atributov značilnih skupin
sončnoznamenjske paradigme učinkuje na izid nagnjenosti posameznika do produkta.
Zanimalo nas je, ali informacija o produktu, podana z značilnimi atributi, proizvede tak
odnos, da se vzpostavi med objektoma nagnjenost, po kateri se posameznik odziva na opis
produkta skladno s pričakovanim vedenjem.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: idiosinkratične skupine, družbena omrežja, sončno znamenje, idiolekt, ontologija, ciljni marketing, semantika, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 797; Prenosov: 7 Celotno besedilo (52,00 MB) |
54. Vpliv socialnih omrežij na politični diskurzTine Lovišček, 2018 Opis: Jezik je glavno komunikacijsko sredstvo. Je nosilec sporočil in oblikovalec le-teh. Kot tak je
bistvo diplomacije in pravzaprav vsega komuniciranja, ne glede na nivo diskurza. Z napredkom
tehnologije je visok nivo diskurza prešel iz nečesa, do česar imajo dostop le redki in najbolj
izobraženi, do nečesa, do česar ima dostop vsak z internetnim dostopom. Širjenje dostopa do
takšnega diskurza zagotovo ima neke posledice. V diplomski nalogi se posvečam problematiki
kakovosti političnega diskurza na internetu, še posebej preko socialnih omrežij (Facebook,
Twitter, Reddit, YouTube), kjer so uporabniki vedno do neke mere podvrženi anonimnosti. V
teoretičnem delu se posvetim razlaganju osnovnih pojmov in temu, kaj določena socialna
omrežja sploh so, kako delujejo, itd. Med osnovnimi pojmi velja še posebej omeniti
anonimnost, ki je vedno zelo deljiva tema, ko govorimo o internetu in svobodi govora. Posebno
se posvetim Lacanovi teoriji štirih diskurzov, saj na njeni podlagi nato v empiričnem delu
analiziram izbrane primere diskurza na socialnih omrežjih, sam začetek teoretičnega dela pa je
namenjen pregledu od začetkov interneta do njegovega trenutnega stanja in dostopnosti.
Empirični del je sestavljen iz primerov, vzetih iz omenjenih socialnih omrežij, ter analiz
intervjujev. S pomočjo obeh delov analiziram vpliv, ki ga imajo socialna omrežja na kakovost
političnega diskurza. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: politični diskurz, socialna omrežja, anonimnost, kvaliteta diskurza, anonimnost, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 853; Prenosov: 0 |
55. Vpliv spletnih socialnih omrežij na medosebne odnose med mladimiTjaša Peršič, 2012 Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose
mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna
omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne
odnose v resničnem svetu.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni
pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni
odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev
raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter
kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve
empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo
dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih
omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že
vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi
spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja
mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in
pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z
opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja
tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od
tega, kako jih posameznik uporablja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 2821; Prenosov: 430 Celotno besedilo (765,00 KB) |
56. |
57. Izkušnja študentov FIŠ z izobraževanjem na daljavo med epidemijo COVID-19Simon Prosenik, 2021 Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko izobraževanja na daljavo študentov Fakultete za informacijske študije v Novem mestu v času epidemije COVID-19. Pričujoče delo se začne z opredelitvijo glavnega raziskovalnega vprašanja in šestimi hipotezami. Teoretični del je sestavljen iz petih poglavij. V empiričnem delu opredelimo vrsto raziskave, opišemo merski instrument in vzorec raziskovanja ter predstavimo uporabljene metode obdelave in analize podatkov. Sledi poglavje v katerem so predstavljeni rezultati izvedenih analiz za iskanje odgovorov na raziskovalno vprašanje. Poglavje zajema še preverjanje hipotez, kjer smo potrdili oziroma ovrgli trditve posameznih hipotez ter podali odgovor na glavno raziskovalno vprašanje. Ugotovili smo, da so imeli študentje FIŠ z izobraževanjem na daljavo na splošno dobre izkušnje in da jim je izobraževanje na daljavo ljubše in manj stresno kot pa klasično izobraževanje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: COVID-19, pandemija, Twitter, družabna omrežja, infodemija Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 1658; Prenosov: 173 Celotno besedilo (1,86 MB) |
58. Vpliv družbenih omrežij na uspešnost prodajeDejan Bursać, 2021 Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Vpliv družbenih omrežij na uspešnost prodaje smo v teoretičnem delu prikazali koncept spletnih družbenih omrežij, kjer smo jih opredelili, prikazali njihovo zgodovino in se osredotočili na Facebook in Instagram. Prav tako smo prikazali pomen in uporabo družbenih omrežij v podjetjih, kjer smo opisali tržno komuniciranje na družbenih omrežjih, prodajo prek družbenih omrežij, merjenje angažiranosti, trženje prek vplivnežev in prednosti ter tveganja pri poslovanju. V empiričnem delu smo na podlagi treh podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo na družbenih omrežij, raziskovali vpliv teh omrežij na samo prodajo, ob pomoči informacij podjetij pa smo prikazali, da družbena omrežja zelo vplivajo na prodajo, da sta družbeni omrežji Instagram in Facebook zelo pomembni za pospeševanje prodaje in da se pri prodaji na družbenih omrežjih kažejo velike prednosti v primerjavi s tradicionalno prodajo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: spletna prodaja, merjenje angažiranosti, družbena omrežja, Instagram, Facebook. Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 1187; Prenosov: 82 Celotno besedilo (1,27 MB) |
59. Google oglaševanje proti Facebook oglaševanjuMark Aleksander Kolman, 2021 Opis: V današnjih časih je oglaševanje preko družbenih omrežij nekaj nepogrešljivega, saj omogoča
dostop do potencialnih strank, ki bi jih s tradicionalnimi oglaševalskimi kanali sicer težje
dosegli. Klasične metode oglaševanja temeljijo predvsem na zaupanju in predvidevanju
rezultatov, medtem ko digitalno oglaševanje temelji le na zbranih rezultatih. Med
najpopularnejša kanala štejemo platformi AdWords in Facebook Business. AdWords, ki je v
Googlovi lasti, je največja platforma, saj pokriva celoten splet, vključno z oglasi preko Gmaila
ter YouTuba. Facebook Business je zaradi enostavnejšega procesa trenutno najpopularnejši.
Oglaševalcem nudi storitve predvsem preko Facebooka in Instagrama, saj sta obe družbeni
omrežji v njegovi lasti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: oglaševanje, digitalno oglaševanje, Google, Facebook, družbena omrežja. Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 106 Celotno besedilo (1,91 MB) |
60. Vpliv družbenih medijev na proces odločanja potrošnikaDenis Bertole, 2021 Opis: V diplomski nalogi predstavim, na katere ravni in katere faze odločanja kupca najbolj vplivajo družbena omrežja Facebook, Instagram in YouTube. V nalogi sem ugotovil, da omrežja najbolj vplivajo na raven omejenega reševanja problemov ter na fazi prepoznave potrebe in raziskovanja pred nakupom. Ugotovil sem tudi, da je vpliv družbenih omrežji na proces odločanja kupca odvisen od vrednosti nakupa, in da med raziskovanimi omrežji na proces odločanja kupca najbolj vpliva Facebook. Raziskava je pokazala, da omrežja bolj vplivajo na ženske in nižje izobražene potrošnike, na mlajšo populacijo pa ne. Prav tako pa sem nepričakovano ugotovil, da družbena omrežja ne vplivajo najbolj na nakupe nižje vrednosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: proces odločanja, faze odločanja, ravni odločanja, družbena omrežja, vpliv družbenih omrežij na potrošnika Objavljeno: 03.12.2021; Ogledov: 1262; Prenosov: 106 Celotno besedilo (956,84 KB) |