11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. Zloraba prevladujočega položaja po pravu Evropske unijeJan Bojović, 2020 Opis: Diplomsko delo se ukvarja s pomenom prevladujočega položaja na trgu in možnostmi zlorabe takšnega položaja. Prevladujoč položaj na trgu je položaj družbe, pri katerem ta ni izpostavljena dovolj velikim pritiskom konkurence. Prevladujoč položaj družbe sam po sebi ni protipraven. Zakonodaja želi preprečiti le zlorabo teh položajev. Opredelitev tega, kaj točno šteje za zlorabo položaja, pa je osrednja tematika diplomskega dela. Takšne zlorabe preprečuje člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Analiza omenjenega člena bo predstavljala pomemben del diplomskega dela. Diplomsko delo se v največji meri posveča institutu zlorabe prevladujočega položaja, kot ga pozna pravo Evropske unije. Analiza instituta je bila opravljena s pomočjo deskriptivne, analitične in primerjalne metode ter na podlagi analize sodne prakse organov Evropske unije. Diplomsko delo preučuje področje prava, ki pridobiva na svojem pomenu. Gre za področje, ki ga delno lahko umestimo v sfero javnega, delno pa v sfero zasebnega prava. Zato je iz diplomskega dela razvidna kombinacija delovanja države s kogentnimi pravili in poslovanja gospodarskih družb z večinoma dispozitivnimi pravili. Ker pravo Evropske Unije daje pravno veljavo sodbam sodišč, je del diplomskega dela posvečen tudi analizi pomembnih primerov iz sodne prakse Evropske unije. Obravnavano pravno področje je podvrženo velikim kritikam, tako domačih kot tujih pravnih teoretikov. Zaradi tega ta v zadnjem času doživlja pomembne spremembe, ki sledijo novejšemu razumevanju konkurenčnega prava, na katerega vpliva sodobno razumevanje pravne in ekonomske znanosti. Ugotovitve diplomskega dela podajajo dovolj podatkov za razmislek glede potrebe po spremembah na tem področju v prihodnosti
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenca, Evropska unija, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, Pogodba o delovanju Evropske unije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1244; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
17. Analiza samoocene učiteljev, ki poučujejo romske otroke na osnovnih šolahMagda Dragan, 2012 Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok.
Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje
v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti
učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje
romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno
oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z
devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem.
V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih
zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in
pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati
dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen
kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo
učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na
novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno
empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej
predstavljamo njene zaključke.
Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje
delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno
nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno
vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če
starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in
ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po
aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v
predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se
je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot
tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne
bo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,68 MB) |
18. (Ne)enak položaj žensk v slovenski policijiTomaž Pavček, 2011 Opis: Z magistrsko nalogo smo poskušali opozoriti na prisotno diskriminacijo oziroma neenako
obravnavanje in neenak položaj med spoloma v družbi. Namen pa je bil tudi osvestiti in ne
pozabiti na položaj žensk v naši družbi, ki je bil še nedolgo nazaj diskriminiran in zaničevan v
primerjavi z moškim spolom. Na položaj, ki je že skoraj stereotipno pripadal novorojeni
dojenčici, in na položaj, ki se je predvsem po zaslugi nenehnega boja žensk za uveljavitev
svojih pravic in težnje po spolni enakosti, uveljavil v zadnjih desetletjih oziroma se še
oblikuje in približuje absolutnemu spolnemu enačaju.
V magistrski nalogi smo se skoncentrirali na spolno (ne)enakost v slovenski policiji in
poskušali ugotoviti značilnosti položaja pooblaščenih uradnih oseb ženskega spola,
zaposlenih v slovenski policiji. Ugotoviti smo hoteli, ali je v slovenski policiji prisotna
neenakost med spoloma, in ali je, glede na številčno dominantnost, moški spol dominanten
tudi pri vprašanju spolne privilegiranosti. Tako smo predvsem z uporabo kadrovskih evidenc
slovenske policije in kvantitativnim delom raziskave poskušali posneti stanje v slovenski
policiji na obravnavanem področju ter zajeti in identificirati tudi nekatere podatke ter
ugotovitve širšega spektra, ki nakazujejo oziroma prikazujejo slovensko policistko in njen
položaj v policijski organizaciji.
Naloga je sestavljena iz osmih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje v
katerem govorimo o enakopravnosti, diskriminaciji in enakosti. V tretjem poglavju omenjamo
pravno ureditev enakosti spolov, v četrtem pa opisujemo zgodovinski položaj žensk po svetu.
O zaposlovanju žensk v policijskih vrstah ter njihovih policijskih združenj govorimo v petem
poglavju. V šestem poglavju predstavimo organizacijo slovenske policije, metodologijo naše
naloge ter pridobljene rezultate, na podlagi katerih smo lahko opredelili dejavnike, ki kažejo
na neenakost med spoloma v slovenski policiji. Prav tako predstavimo položaj žensk v
angleški policiji. S sklepom, v katerem smo prišli do zaključka, da položaj žensk v slovenski
policiji ne moremo označiti za slabšega od položaja povprečne ženske v slovenski družbi,
zaključimo sedmo poglavje. V osmem poglavju navajamo uporabljeno literaturo in vire.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, enakost, položaj žensk, slovenska policija, organizacija slovenske policije, zaposlitvena struktura, policistke
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1073; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (0,00 KB) |
19. Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki SlovenijiEna Bašagić, 2022 Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine
ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko
število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli
ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali
samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z
možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani
različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni
del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega
vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje
10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se
osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi
Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev,
ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo
Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in
ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za
večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja
izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega
vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane
na podlagi nacionalne pripadnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 425; Prenosov: 6
Celotno besedilo (657,83 KB) |
20. Pozicija in izzivi žensk v Slovenski vojskiEla Tonin Mali, 2023 Opis: Skozi raziskovalno delo ugotovimo, da je položaj žensk v Slovenski vojski sprejemljiv, ko ocenjujemo pravne, institucionalizirane norme oziroma poklicno specifične kompetence, ki opredeljujejo pravila obnašanja v vojaški organizaciji, medtem ko zaradi življenjskega okolja (družine), ki je bolj spontano od narave poklicnega dela, ženske v svoji karieri ne posegajo po najvišjih mestih v organizaciji. Tam jih najdemo le peščico. Vojaška organizacija nudi pripadniku ugodnosti, kot so družbeni ugled, možnost dobre psihofizične pripravljenosti, vseživljenjsko učenje in karierni razvoj, delovanje v mednarodnem okolju ter stik s sodobnimi varnostnimi razmerami. Gre za poklic, ki po drugi strani zahteva veliko odrekanja in pogosto ne pušča veliko prostega časa. Zaradi pomanjkanja kadra in njegove stalne fluktuacije ob relativno visoki starostni strukturi zna biti tudi izčrpavajoč.
Pripadnice so v enote sprejete enakovredno, kar se odraža v heterogeni sestavi enot. Pri delu se ne ločujejo od moških kolegov, vendar so manj zastopane na posameznih delovnih mestih oziroma formacijskih dolžnostih, na katere gledamo kot bojne dolžnosti, dolžnosti, namenjene za neposreden boj z nasprotnikom. Več jih je npr. med podpornim in medicinskim osebjem, pravniki, finančniki, psihologi, kadrovniki …
Posebno dober položaj oziroma največji delež imajo v statusu vojaških uslužbenk, najslabši pa pri podčastnicah. Menimo, da bo morala organizacija temu posvetiti več pozornosti in dopolniti ter spremeniti predpise za šolanje na šoli za podčastnike.
Vrata za vstop v Slovensko vojsko so odprta za oba spola, kar se kaže v njuni zastopanosti v organizaciji. Vidimo tudi konkretne možnosti za izboljšavo, predvsem na področju celostne skrbi za pripadnike in njihove družinske člane, s čimer bi si ženske lahko privoščile tudi daljšo odsotnost zaradi družinskega okolja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenska vojska, pripadnice, položaj, karierna pot, Nato, mednarodno okolje
Objavljeno: 12.09.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,36 MB) |
