61. Pravica do dostojne smrti v EvropiTeja Vavpetič, 2023 Opis: Beseda evtanazija izhaja iz Grčije in pomeni dobro oziroma lahko smrt. S časom je beseda postala sinonim za usmrtitev brez bolečin. Znotraj Evrope pravna ureditev glede evtanazije ni enotna. V nekaterih državah je pravno urejena, spet v drugih z zakonom prepovedana. Prvi državi, ki sta evtanazijo legalizirali, sta bili Nizozemska leta 2001 in Belgija leta 2002. Z leti se jima pridružuje vedno več držav, ki zakonsko urejajo pravico do dostojnega končanja življenja. V povezavi s pojmom evtanazija se zdi smiselno omeniti tudi pojme samomor z zdravniško pomočjo, paliativna sedacija in zdravljenje z dvojnim učinkom. Evtanazija postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj. Na legalizacijo postopka zato zagotovo vpliva več različnih dejavnikov, kot na primer družba, etika, vera, zdravstvo itd. Legalizacija evtanazije v povezavi z vse daljšo življenjsko dobo je problematika sodobne družbe, ki bi jo bilo treba prej ali slej začeti reševati. Vedno večji poudarek je tudi na svobodi posameznika in njegovi avtonomiji pri odločanju o svojem življenju. Pri končanju življenja gre za odločitev posameznika, koliko časa in s kolikšnim trpljenjem in bolečinami je pripravljen živeti. Gre za primere hudih neozdravljivih bolezni, psihičnih težav, s katerimi določeni posamezniki ne želijo živeti in težav, povezanih s starostjo. Pri evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru gre za interes posameznika, ki želi dostojno končati življenje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, končanje življenja, pravica do dostojne smrti, Evropa
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (617,08 KB) |
62. URGENTNA STANJA V PALIATIVNI OSKRBINeža Kastelic, 2023 Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je novo področje, ki se mu v zadnjih letih namenja vse več pozornosti. Urgentno stanje v paliativni oskrbi je specifično in zelo občutljivo področje, ki potrebuje natančnejše smernice, kako ravnati. V svoji osnovi, ciljih in ukrepih paliativna in urgentna medicina nimata veliko skupnih točk, nedvomno pa imata mnogo skupnih pacientov, zato je povezovanje znanja in medsebojno sodelovanje ključno. Namen raziskave je bil raziskati urgentna stanja v paliativni oskrbi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz nekaterih podatkovnih baz.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na nujni medicinski pomoči. Ugotovili smo, da so intervjuvanci željni dodatnega znanja, ki bi jim pomagalo pri obravnavi urgentnega stanja na terenu. Paliativnih pacientov je na terenu veliko, zaradi slabo organizirane paliativne oskrbe in paliativnega tima pa velik delež bremena prevzemajo svojci in zaposleni zdravstveni delavci na nujni medicinski pomoči.
Razprava: Paliativna bolezen je vsaka neozdravljiva bolezen, ki lahko doleti kogarkoli. Zmotno je prepričanje, da je paliativna oskrba namenjena samo starejšim. Paliativni pristop obravnave pacienta podpira celostno obravnavo človeka z njegovimi fizičnimi, psihološkimi, duhovnimi in socialnimi potrebami. V kvalitetno paliativno obravnavo so vključeni tudi svojci, ki potrebujejo pomoč med oskrbo obolelega, kot tudi po smrti bližnjega.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, paliativna bolezen, mobilni paliativni tim
Objavljeno: 03.01.2024; Ogledov: 270; Prenosov: 18
Celotno besedilo (896,38 KB) |
63. |
64. ŽALOVANJE OB IZGUBI BLIŽNJEGAMaja Žibert, 2024 Opis: Diplomska naloga obravnava žalovanje ob izgubi bližnje osebe. Pri žalovanju preverjamo, posameznikovo žalovanje ob izgubi bližnje osebe, razlike v žalovanju med žalujočimi, doživljanje žalovanja, soočanje in pomoči, ki so jih potrebovali v času žalovanja.
Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature zbrali podatke in opisali žalovanje. Žalovanje razdelimo na simptome žalovanja, faze žalovanja, potek žalovanja in zapleteno žalovanje. V drugem delu opisujemo sklop doživljanja, ki smo ga razdelili na doživljanje izgube, čustva žalujočih pri žalovanju, mišljenje žalujočih in vedenje žalujočih. V tretjem delu sklop pomoč pri žalovanju razdelimo na nasvete in smernice, s katerimi si žalujoči lahko pomagajo, in na pomoč drugih žalujočemu pri žalovanju. Vse teme smo na podlagi literature opisali in raziskali bolj podrobno. Žalovanje je tema, ki se je radi izogibamo. Je težka tema, o kateri se premalo govori. Žalovanje potrebuje svoj čas in poteka po različnih fazah. Žalovanje je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pojavi se ob izgubi bližnje osebe, je boleča in dolgotrajna situacija. Nekateri žalujejo tudi po več let. Ni zapisanega pravila, kako dolgo naj bi trajalo žalovanje. Pomembno je, da žalujoči žalujejo, kot sami čutijo, da je najboljše zanje in jim najbolj odgovarja. Žalujoči, ki so izgubili bližnjo osebo, imajo občutek, kot da je s tem odšel del njih. Kako močno je žalovanje, je odvisno od navezanosti med žalujočim in pokojnim, od sorodstvene vezi, starosti pokojnega in od nepričakovane ali pričakovane smrt. Žalovanja so ne glede na situacijo težka, ena so težja od drugih, žalujočim ni lahko, spopadajo se s težko situacijo.
Drugi del diplomske naloge zajema empirični del. V empiričnem delu predstavimo rezultate kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Opravili smo sedem intervjujev z žalujočimi osebami. Analiza pridobljenih rezultatov predstavlja podlago za odgovor na glavno raziskovalno vprašanje in 3 raziskovalna podvprašanja. Raziskava potrjuje našo domnevno, da žalujoči žalujejo različno, ne gredo vsi žalujoči po fazah žalovanja in da se reakcije in vedenja žalujočih razlikujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žalovanje, doživljanje, faze žalovanja, potek, soočanje, pomoč, žalujoči
Objavljeno: 23.01.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,56 MB) |
65. VZROKI STARŠEVSKEGA STRESA IN POTREBE PO PSIHOSOCIALNI POMOČI OB SOOČANJU Z NJIMAjda Peterca, 2023 Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo pomembne koncepte in raziskave, ki potrjujejo resnost posledic, ki jih povzroča stres. V nadaljevanju natančneje predstavimo eno izmed vrst stresa, in sicer starševski stres, ki se pojavlja pri starših ob njihovi interakciji z otrokom. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za starševski stres, kamor sodi nezadovoljstvo z družinskimi odnosi, otrokovo neupoštevanje meja, neprimerno vedenje otroka in vzgoja otroka. S tem ko ugotovimo vzroke za težave, lahko iščemo čim bolj ustrezne rešitve. Pogosto se ljudje najprej poslužujemo oblik samopomoči, ko je raven stresa nizka in jo lahko obvladujemo. Med najpogostejše oblike samopomoči pri starševskem stresu sodi komunikacija s svojimi bližnjimi in branje strokovne literature, kjer lahko poiščejo ustrezne informacije. Ko samopomoč za uspešno soočanje s starševskim stresom ne zadošča več, je pomembno, da se osredotočimo na iskanje strokovne pomoči, da se simptomi ne razvijejo v resnejša bolezenska stanja. Med strokovne oblike pomoči uvrščamo individualna in skupinska svetovanja in oblike izobraževanja za odrasle. Z lestvico merjenja ravni stresa smo ugotovili, da je povprečna raven doživljanja stresa nizka, a kljub temu prisotna. Potrebe po strokovni pomoči po trenutnih ugotovitvah niso velike, ugotavljamo pa, da bi v primeru potrebe po strokovni pomoči bila le ta zelo težko dostopna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, starševstvo, psihosocialna pomoč, izzivi starševstva, družinski odnosi
Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 16
Celotno besedilo (874,85 KB) |
66. Obvezna mediacijaLucija Osim, 2024 Opis: Mediacijo se, kot eno izmed oblik alternativnega reševanja sporov, obravnava kot prostovoljni postopek. Načelo prostovoljnosti velja v vseh fazah, kar pomeni, da se postopek začne, teče in konča ob soglasju strank. Omenjeno načelo spada med redke kogentne norme Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in predstavlja bistveno značilnost mediacije. Kljub temu načelo prostovoljnosti ni absolutno, saj v slovenskem pravnem prostoru obstajajo zakonske izjeme. Te zakonske izjeme uvajajo in določajo institut obvezne mediacije, ki omejuje, če ne celo izključuje, načelo prostovoljnosti in dopušča prekinitev sodnega postopka za maksimalen čas treh mesecev. Med vsemi zakoni izstopa Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki je uvedel obvezno mediacijo za upravičenca brezplačne pravne pomoči. V tem primeru zakon določa obveznost soglašanja in sodelovanja v postopku. Glede na zakonsko dikcijo, načelo prostovoljnosti v primeru Zakona o brezplačni pomoči ni več relevantno. Prav tako pod vprašaj postavlja uresničevanje ustavnega načela enakopravnosti, ki naj bi ga prav ta zakon uresničeval. Skozi analizo pravnih predpisov in sodne prakse, ter na podlagi statističnih podatkov uspešnosti mediacijskih postopkov, bodo podani odgovori na vprašanja, ki se postavljajo pri institutu obvezne mediacije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je obvezna mediacija skladna s temeljnim načelom prostovoljnosti in pravico do poštenega sojenja, ki jo določa Evropska konvencija o človekovih pravicah, ter ali je ureditev v Zakonu o brezplačni pravni pomoči v dopustnih mejah ustavne pravice do sodnega varstva in načela enakopravnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obvezna mediacija, pravica do sodnega varstva, načelo enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja, brezplačna pravna pomoč, načelo prostovoljnosti
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,13 MB) |
67. VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJOAmanda Martinčič, 2024 Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak.
Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %).
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.04.2024; Ogledov: 54; Prenosov: 1
Celotno besedilo (912,53 KB) |
