Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine skladno s sodobnim razumevanjem demokratične in pravne države ležijo v osrčju vsake družbe, katere temeljni cilj je zagotavljanje blaginje in svobode slehernemu posamezniku. V magistrskem delu je na kratko opisana zgodovina ZSSR, v okviru katere so kronološko predstavljeni ključni dogodki, ki so omogočili vzpon in povzročili padec enega najbolj krutih totalitarnih režimov v novejši zgodovini. Kot kontrast teptanju dostojanstva in svobode posameznikov v ZSSR so v nadaljevanju predstavljeni mehanizmi varstva človekovih pravic, tisti vzpostavljeni na mednarodni ravni ter tisti na ustavni ravni obravnavanih držav. Osrednji del magistrskega dela je primerjava med enaindvajsetimi državami, katerih predhodnice so bile republike ZSSR in satelitske države pod političnim, ekonomskim in ideološkim vplivom le-te. Obravnavane države so na različnih točkah tranzicije, kar se odraža tudi v stopnji varstva človekovih pravic. Za namene tega magistrskega dela je poglavitni razlikovalni element med obravnavanimi državami članstvo v Svetu Evrope. Zaradi dostopnosti statističnih podatkov o številu kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bilo možno med državami članicami SE opraviti kvantitativno primerjavo, medtem ko je bilo med državami članicami SE in tistimi, ki niso članice, primerjavo možno opraviti le na podlagi njihovih veljavnih ustavnih ureditev ter med mehanizmi varstva, ki jih le-te vzpostavljajo. Čeprav imajo vse obravnavane države v ustavna besedila vključene obsežne kataloge človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se uresničevanje le-teh v praksi med njimi občutno razlikuje. Namen tega magistrskega dela je jasen prikaz razlik v stopnji varstva človekovih pravic med enaindvajsetimi obravnavanimi postsovjetskimi državami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: postsocializem, postsocialistična družba
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2160; Prenosov: 193
Celotno besedilo (2,35 MB)