261. Delavski odkupi v slovenskem pravnem reduMonika Iršič, 2019 Opis: Delo skozi stopnje intenzivnosti prikazuje možnosti vključevanja delavcev v poslovanje vse od klasičnega delovnega razmerja, pri katerem lahko pridobijo pretežno od delodajalca odvisne dispozitivne možnosti sodelovanja tako pri upravljavski kot pri finančni participaciji, skozi prednosti lastništva deleža družbe, v kateri so zaposleni, ki jim v sorazmerju z obsegom kapitalske udeležbe prinaša članske ter z njimi upravljavske in premoženjske pravice, ter končno do posebne pravne osebe delavske zadruge, ki delavcem omogoča največ pravic, ki jih lahko uresničujejo z delom. Ravno na podlagi tovrstnega spoznanja je tem pravnim osebam v delu namenjenega več poudarka, kar skupaj na podlagi uporabljene zgodovinske metode, analitične metode, komparativne metode, metode deskripcije, metode kompilacije, induktivno-deduktivne metode in aksiološke metode privede do naslova predmetnega dela. Delavski odkupi pravzaprav predstavljajo sredstvo za dosego delavcem najbolj ugodnega obstoječega delovnega razmerja, ki jim za razliko od na enak način doseženega klasičnega "solastništva" družbe omogoča posredni položaj delničarjev preko delavske zadruge, ki jo demokratično upravljajo in v okviru katere si na enak način delijo dobiček. Namen in cilj predmetnega dela sta torej predstaviti zakonsko urejene možnosti, ki v okviru klasičnega delovnega razmerja delavcem zagotavljajo participacijske pravice, poudariti, da imajo delavci že v obstoječem (slovenskem) pravnem redu lahko drugačen položaj, ki jim na podlagi notranjega lastništva zagotavlja več pravic od klasičnega delovnega razmerja, predstaviti pot do alternativne oblike delavčevega položaja, vzpostavljene preko delavskih odkupov, in nenazadnje izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, ki bi vzpodbujala delavske odkupe, ki bi bili opravljeni predvsem preko delavske zadruge. Ravno poudarjanje te potrebe predstavlja rezultat tega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delavski odkup, pravice delavcev, delavska zadruga, delavsko delničarstvo
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 2234; Prenosov: 157
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
262. Spoštovanje človekovega dostojanstva z vidika sorazmerne uporabe policijskih pooblastilSebastjan Prosenc, 2020 Opis: Bistvo obravnavane teme je iskanje vsebine policijskega načela sorazmernosti, ki bi uporabljena policijska pooblastila optimiziralo do te mere, da bi onemogočalo nesorazmerno uporabo policijskih pooblastil s ciljem zagotavljanja spoštovanja človekovega dostojanstva. Za raziskavo smo uporabili naslednje raziskovalne metode: induktivno-deduktivno metodo, teoretično in zgodovinsko metodo, primerjalno-pravno metodo, aksiomatsko metodo, metodo klasifikacije, metodo neposrednega opazovanja, metodo modeliranja in metodo analize vsebine. Namen raziskave je proučevanje človekovega dostojanstva, (policijskega) načela sorazmernosti in policijskih pooblastil. Posledično smo raziskovali nastanek in vsebino človekovega dostojanstva in ga povezali s pravno varovanimi pravicami, ki opredeljujejo njegovo vsebino in pomen. Prav tako smo proučili namen, zgodovinski razvoj in vsebino splošnega načela sorazmernosti, ki ga pri odločanju uporabljajo tako mednarodna kot domača sodišča. Namen raziskave je bil tudi podrobna analiza slovenskih policijskih pooblastil, da smo spoznali njihovo raznovrstnost in razpršenost v različnih zakonih ter namen njihove uporabe. Cilj raziskovanja je bil ugotoviti spodnjo in zgornjo mejo načela sorazmernosti in kritična presoja sedanjega zapisa policijskega načela sorazmernosti glede na kriterije strogega testa sorazmernosti, ki ima svoj temelj v praksi pruskega Vrhovnega upravnega sodišča. Glavni cilj raziskave je bil zato oblikovanje zapisa sodobnega policijskega načela sorazmernosti, ki bi že vnaprej omogočal presojo sorazmerne uporabe policijskih pooblastil in s tem preprečeval nespoštovanje človekovega dostojanstva. Pri raziskavi smo se omejili zgolj na slovenska policijska pooblastila. Izvirnost disertacije predstavlja raziskava vplivnega območja policijskega načela sorazmernosti in njegova konceptualizacija za vse prihodnje zapise policijskega načela sorazmernosti kot splošnega načela za opravljanje policijskih nalog.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, policijska pooblastila, sorazmerna uporaba, načelo sorazmernosti, temeljne pravice
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 3140; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,72 MB) |
263. |
264. |
265. Pacientove praviceŽan Popovič, 2020 Opis: Pomen pacientovih pravic narašča povsod po svetu. Predstavljajo osrednjo zahtevo v procesu zdravstvenega varstva, saj je tudi pacientova vloga v tem procesu vse večja. V diplomski nalogi smo obravnavali dosežen nivo pacientovih pravic ter opisali njihov razvoj pri nas in v svetu. Proces približevanja k enakopravnosti deležnikov v procesu zdravstvenega varstva: pacientom, zdravnikom, fizioterapevtom in ostalimi udeleženci razumemo kot proces izboljševanja pacientovih pravic. Nedvomno je ugotovljeno, da so pacienti vse bolj osveščeni in se vse bolj zavedajo svojih pravic. Upravičeno pa se pričakuje in tudi zahteva njihova odgovornost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientovo zaupanje v zdravstveno varstvo je odvisno od nivoja spoštovanja njegovih pravic. Njegovo zaupanje v zdravstveno varstvo bo največje ob doslednem spoštovanju njegovih pravic in ko se bo počutil enakopravnega udeleženca v tem procesu. Stanje pacientovih pravic smo v nalogi prikazali z analizo javno objavljenih podatkov o stanju pacientovih pravic, prikazali njihov trend in opozorili na dejavnike, ki vplivajo na njihov nivo. Uporabili smo letne podatke pristojnega ministrstva za obdobje od 2014 do 2018. Analizirano obdobje je relativno kratko, kar je posledica kratkega obdobja po sprejemu ZPacP. Ugotovili smo, da so pacienti glede svojih pravic iz leta v leto vse bolj osveščeni in se vsako leto v večji meri poslužujejo uzakonjenih postopkov. Kljub povečanju števila obravnavanih primerov kršitev se stanje spoštovanja pacientovih pravic v Sloveniji ne slabša, kot bi morda na prvi pogled kazale številke. Predvidevamo, da lahko to rast pripišemo predvsem večjemu ozaveščanju pacientov o njihovih temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, s tem pa tudi o njihovih konkretnih pacientovih pravicah. Ugotovitve nam služijo za oceno stanja in trend spoštovanja pacientovih pravic v Republiki Sloveniji po sprejetju ustrezne zakonodaje.
Menimo, da smo predstavili in dobro spoznali pomen Zakona o pacientovih pravicah. Opisali smo z njim predpisane postopke za uveljavljanje pacientovih pravic in z opravljeno analizo potrdili postavljeno hipotezo, da so se pacientove pravice izboljšale po sprejetju tega zakona.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, proces zdravstvenega varstva, zdravstvena obravnava in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 2133; Prenosov: 214
Celotno besedilo (929,40 KB) |
266. |
267. Status zapornikov v GuantanamuHeidi Hrvatin, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, boj proti terorizmu, zapor, zaporniki, vojni ujetniki, človekove pravice, prepoved mučenja, izredne izročitve, vojaške komisije, Domovinski zakon iz leta 2006, Ženevske konvencije, Guantanamo
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1887; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,21 MB) |
268. V tujini pridobljeni dokazi in njihova uporaba v kazenskem postopku v SlovenijiPeter Dolinar, 2018 Opis: Učinkovit pregon in preprečevanje kaznivih dejanj z mednarodnim elementom postavljata pred sodišča, tožilstvo ter organe pregona zahtevno nalogo, da učinkovito vodijo postopek v okviru ustavnosti in zakonitosti. Nujni predpogoj za pravilno sodno odločbo so dopustni in zakoniti dokazi. Dokazna moč dokazov iz tujine je enakovredna dokazom, ki so zbrani v domači državi. Pridobivanje dokazov iz tujine lahko poteka na podlagi medsebojnega sodelovanja večih držav ali pa dokaze v tujini pridobijo tuji preiskovalni organi brez sodelovanja države prosilke. Sodišča morajo dokaze obravnavati enakovredno, ne glede na to, kdo jih je pridobil. Pri tem preverijo, ali so dokazi iz tujine dopustni in zakoniti. V prvi fazi se preveri, ali so bili dokazi pridobljeni v skladu s kazenskoprocesno zakonodajo tuje države, v drugem delu pa se izvede test, ali so obdolžencem pri pridobivanju dokazov zagotovili človekove pravice in svoboščine, ki jim jih zagotavljajo minimum Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), standardi EU (kot skupni %federalni% standardi) in Ustava RS. V okviru testa varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku pridobivanja dokazov sodi tudi nadzor, na podlagi katerega dokaznega standarda so bili pridobljeni dokazi v tujini ter kateri pravosodni organ je preiskovalne ukrepe odredil. Veliko dilemo predstavlja praksa, da je tožilec hkrati tisti organ, ki odreja preiskovalna dejanja, obenem pa je tudi garant varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku. Države članice EU so za sodelovanje v kazenskih zadevah sprejele posebno Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (%mutual legal assistance%) iz leta 2000, ki jo zamenjuje Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu. Ta konvencija dopolnjuje istoimensko konvencijo Sveta Evrope iz leta 1959. Z 22. majem 2017 so na ravni 26 držav EU uvedli paradigmo vzajemnega priznavanja zahtev za preiskovalna dejanja v kazenskem postopku, ki so jo implementirali s sprejemom Direktive 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Šele sodna praksa bo pokazala, kako bo pravilo vzajemnega priznavanja dokazov zaživelo v praksi, saj imajo države članice različne (ustavne) standarde za določene posege v človekove pravice v okviru pridobivanja dokazov. Sodišča posamezne države bodo še vedno tehtala dopustnost in zakonitost dokazov, pridobljenih v drugi državi. Pri tehtanju v tujini pridobljenih dokazov se tako pojavlja vprašanje, katera merila naj upoštevajo slovenska sodišča, in sicer, kot že navedeno zgoraj, zgolj minimum EKČP, merila EU (v primeru dokazov iz drugih držav članic) ali pa tudi osrednje ustavne standarde kot nekakšno jedro lastne ustavne identitete. Prav na ta vprašanja skuša odgovoriti ta magistrska naloga. Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice in svoboščine, dokazni standardi, dopustnost in zakonitost dokazov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice, dokazni stardardi, zakonitost dokazov, kazenski postopek, kazensko procesno pravo
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 2735; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,18 MB) |
269. Ustavni sistemi enklavKatarina Štekar, 2020 Opis: Enklava je del ozemlja, ki je obkroţen z ozemljem druge drţave. Poznamo več vrst enklav, in sicer razdelimo jih lahko v tri glavne skupine: enklave kot suverene drţave, nesuverene enklave in enklave na drţavni ravni. Vsaka skupina enklav se še naprej deli v podskupine. V magistrskem delu je več poudarka na suverenih enklavah, ki pa jih tudi ni veliko. Na svetu je samo šest takšnih drţav: Kraljevina Lesoto, San Marino, Vatikanska mestna drţava, Gambija, Sultanat Brunej in Kneţevina Monako. Poleg instituta enklav magistrsko delo obsega tudi ustavne sisteme teh drţav. Omeniti pa je treba še izraz eksklava. Eksklava je ozemlje, obkroţeno z ozemljem dveh tujih drţav. Izrazov med seboj ne moremo enačiti, ker obstajajo nekateri primeri, kjer ne moremo uporabiti obeh izrazov. V veliki večini primerov je isto ozemlje enklava v razmerju do tuje drţave, ki jo obkroţa, in hkrati tudi eksklava v razmerju do svoje matične drţave. Odvisno je le od tega, kateri odnos ţelimo izpostaviti. Če imamo v mislih razmerje z matično drţavo, gre za eksklavo, če pa imamo v mislih razmerje s tujo drţavo, gre za enklavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enklava, ustavni sistem, Kraljevina Lesoto, človekove pravice, Kneţevina Monako, San Marino, Vatikan, Gambija, Sultanat Brunej
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 2066; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,58 MB) |
270. |
