181. |
182. |
183. |
184. Primerjalnopravna analiza družinskih prejemkovMarica Radotič, 2016 Opis: Socialna varnost je pojem, ki se nanaša na pravo, politiko in družbo. Sistem socialne varnosti sledi spoštovanju načela socialne države. Socialna država, socialna varnost, družba, družina in družinska politika so pojmi, ki posedujejo globalno razsežnost. Družina je ena temeljnih vrednot družbe in prava. Z zagotavljanjem socialne varnosti mora vsaka država zaščititi določene skupine pravnih subjektov in med njimi družino. Sistem politike družinskih prejemkov ni uzakonjen samo na nacionalnih ravneh, ampak tudi na ravni EU in na svetovni ravni. Obstoj različnih sistemov nam omogoča medsebojno primerjavo posameznih pravnih institutov. Družinske prejemke je kot pravne institute mogoče primerjati in iskati podobnosti in razlike med več različnimi pravnimi sistemi. Pri analizi je vselej potrebno upoštevati mnenja pravnih subjektov, na katere se pravice do družinskih prejemkov nanašajo in mnenja uradnih oseb, ki so pristojne za uresničevanje zakonodaje z obravnavanega področja. Primerjalnopravno je smiselno opraviti analizo družinskih prejemkov na nacionalni in evropski ravni, saj je tovrstna raziskava uporabna zlasti za študije v državah, članicah EU. Z rezultati analize so postavljene prihodnje smernice pravnim teoretikom in praktikom. Ključne besede: Družinski prejemki, socialna varnost, socialna država, pravo, primerjava, analiza, država, Evropska unija, družina.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinski prejemki, socialno varstvo, družinsko pravo, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 2778; Prenosov: 174
 Celotno besedilo (624,68 KB) |
185. |
186. Odvračilni učinek zasebnopravnega varstvaBarbara Toplak Perović, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odvračilni učinek, odškodnina, odškodninska tožba, kolektivna tožba, skupinska tožba, razredna tožba, opustitvena tožba, skupinsko uveljavljanje zahtevkov, potrošniško pravo, pravo varstva konkurence, javnopravno varstvo, zasebnopravno varstvo, disertacije
Objavljeno: 28.12.2018; Ogledov: 2982; Prenosov: 214
Celotno besedilo (3,87 MB) |
187. |
188. |
189. Ustavna ureditev pravice do zdravega življenjskega okoljaVesna Veljkovič, 2018 Opis: Zaradi vse večje stopnje globalizacije, industrializacije in potrošništva smo svet privedli do nove vrste krize % okoljskih katastrof 21. stoletja. Večanje ekoloških pritiskov povzroča podnebne spremembe, pomanjkanje pitne vode, krčenje gozdnih površin, nezdravo prehrano itd. Vse našteto in več že zdaj bistveno vpliva na življenjski standard ljudi, njihovo zdravje in počutje, zato v zadnjem času raste pomen pravilne in pravočasne zakonske ureditve tega področja. V ta namen sem analizirala ustavno ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja, njeno pozicioniranost v določenih ustavnih ureditvah, njen pomen za posamezno državo in možnosti za njeno zaščito na podlagi ustave. Primerjala sem ustavno ureditev v 50 naključno izbranih državah z različno stopnjo razvoja, različno kulturno in zgodovinsko dediščino ter različnim dojemanjem koncepta okoljske politike. Na podlagi izbranega vzorca sem želela ugotoviti morebitno povezavo med državno ureditvijo in možnostjo pravne ureditve obravnavanega področja. Prav tako sem želela proučiti možnosti in pomen zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja z najvišjimi akti države. Cilj naloge je bil ugotoviti, kolikšna je možnost dejanskega prehoda z zgolj deklaratorne ravni zaščite okolja na raven konkretne zakonodajne zaščite ter na kakšen način in v kolikšni meri se stopnja informiranosti ljudi odraža na splošnem dojemanju pomena področja. Ponuditi sem želela tudi rešitve in odgovore na vprašanja smotrnosti ustavne zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja. Na podlagi rezultatov sem želela predvideti, kaj nam prinaša prihodnost okoljske politike in na kakšen način oblikovati najboljšo možno zaščito naše pravice na ustavni ravni. Pregled ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja v drugih državah, analiza domače ustavne, zakonske in druge ureditve naše pravice, rezultati statistične analize vzorca in pregled ureditve na mednarodni ravni so pripeljali do zanimivih zaključkov in možnosti. Spoštovanje okoljskega reda in zakonitosti je osnova vsake pravne države in tudi okoljsko odgovorne ekonomije. Človeštvo je prispelo do nove razvojne prelomnice. Ob vseh spremembah v tehnološkem, energetskem in kulturnem razvoju smo na pragu novega družbenega razvoja, kjer si reševanja okoljske in razvojne krize ni mogoče predstavljati brez znatnih sprememb v družbeni ureditvi. Zmanjšanje razlik v svetu lahko temelji le na miru in varnosti, na oblikovanju ekološko občutljive ekonomike in tržišča, na novi stopnji razvoja v znanosti, izobraževanju in informatiki. Enotna pravna ureditev pa bi dala osnovo vsem nadaljnjim okoljskim prizadevanjem kakor tudi čvrsto popotnico za prihodnost. Umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v najvišje pravne akte držav, enotna zakonodajna zaščita in ustrezna kontrola ter sankcije so zagotovilo okoljsko uspešne, zdrave in dostojne prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, pravice, ustavne ureditve, okoljske politike, podnebne spremembe, primerjalno ustavno pravo
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 2688; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,41 MB) |
190. Primerjava ustavnih ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega delaKatja Zajc, 2018 Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela tako na mednarodni ravni kot na ravni posameznih držav. V njem so zbrani in predstavljeni najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki urejajo to področje. Prav tako je podrobno analizirana dokaj obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in malo manj obsežna sodna praksa slovenskih sodišč. Magistrsko delo vsebuje tudi tabelo, ki sistematično prikazuje ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela v členih ustav posameznih držav sveta. Sledita ji analiza podatkov, predstavljenih v tabeli, in analiza primerov odstopanj. Na koncu je predstavljeno prisilno delo v povojni Sloveniji. Podrobno so opisane razmere, v katerih so živele in delale žrtve. Našteta je zakonodaja, na podlagi katere so izrekali kazni prisilnega dela. Nato so naštete in s podatki podkrepljene domnevne kršitve Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29, ki jih je zagrešila slovenska povojna oblast.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, prepovedi, mednarodne ogranizacije, mednarodni dokumenti, ustavne ureditve, ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2163; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,50 MB) |
