Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


251 - 260 / 349
Na začetekNa prejšnjo stran22232425262728293031Na naslednjo stranNa konec
251.
252.
Pobratim in narodna legija, pravnozgodovinski vidik
Marko Šidjanin, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odporniške organizacije, narodnoosvobodilne organizacije, pravo Kraljevine Jugoslavije, Anton Krošl
Objavljeno: 06.01.2020; Ogledov: 2068; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

253.
254.
Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanje
Bojana Kračan, 2018

Opis: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2179; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (932,89 KB)

255.
Prepoved suženjstva in novodobno suženjstvo
Kaja Kramar, 2018

Opis: Zadnji dve stoletji in pol sta bili priča izredni spremembi v dojemanju in sprejemanju pojma suženjstva. Vzroki, ki so skozi zgodovino pripeljali do prepovedi suženjstva, so različni. Rečemo lahko, da se s prepovedjo suženjstvo v svetu ni končalo, temveč je dobilo nove razsežnosti in oblike. Današnje suženjstvo je globalizirano, kar pomeni, da so si oblike suženjstva v različnih delih sveta vedno bolj podobne. Vedno bolj so si podobni načini izkoriščanja, ki jih uporabljajo izkoriščevalci, in vloga, ki jo v državnih ekonomijah zasedajo sužnji % da jim prinašajo dobiček. Dejstvo je, da so rasne razlike med ljudmi oziroma rasna pripadnost ljudi, ki so zasužnjeni, v primerjavi z zgodovino vse manj pomembne. Dobički, ki jih prinaša zasužnjevanje, so danes mnogo večji, kot so bili nekoč; poleg tega je cena sužnjev v primerjavi s časom pred prepovedjo suženjstva mnogo nižja. Sužnji so v modernem času potrošno blago, vežejo jih krajša razmerja z izkoriščevalci, medtem ko je suženjstvo v preteklosti običajno pomenilo dosmrtno razmerje. Cene sužnjev so v primerjavi s preteklostjo toliko nižje, da je na trgu več ponudbe kot povpraševanja. Poleg tega se njihova delovna sposobnost ni zmanjšala, kar pomeni, da lahko izkoriščevalci danes z enakim oziroma manjšim vložkom ustvarjajo večje dobičke. S tem se je ustvarila dobičkonosnost suženjstva. Lahko bi celo rekli, da so bili sužnji nekoč dragocene naložbe, zaradi česar so njihovi lastniki bolje skrbeli za njihovo zdravje, medtem ko so danes zamenljivi, potrošni. Poniževalna in kaznovalna funkcija se izgubljata v naprednejših državah, medtem ko v manj razvitem svetu lahko še vedno ostajata celo v enakem obsegu. Zanesljivi podatki o obstoju teh funkcij ne obstajajo iz razlogov, kot so neprijavljanje dejanj, neizobraženost ali nezmožnost žrtev in vpletenost držav samih v tovrstno izkoriščanje oziroma splošno zanikanje obstoja problematike. Zaradi globalizacije in njenih posledic so se pojavile nove oblike suženjstva. Najpomembnejši vzrok za to so velike razlike med revnimi in bogatimi, revščina in slaba izobrazba ter posledično povečevanje ranljivosti določenih skupin ljudi, ki so zaradi tega bolj izpostavljene. Države se problematike suženjstva lotevajo s preventivnimi dejavnostmi, kot je ozaveščanje in izobraževanje potencialnih žrtev in drugih oseb, ki so v stiku z žrtvami oziroma potencialnimi žrtvami, ter s kurativo, kot je sankcioniranje in preiskovanje kršitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, dolgovna odvisnost, prisilne poroke, trgovina z ljudmi, prepoved suženjstva, Društvo Ključ, primerjalno ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2556; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

256.
Nastanek države v mednarodnem pravu
Polona Mlakar, 2019

Opis: Magistrsko delo sistematično obravnava montevidejske kriterije za nastanek države, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o nastanku države. Poleg klasičnih montevidejskih kriterijev, osnovanih na načelu učinkovitosti, smo obravnavali tudi dodatne relevantne kriterije. Podrobneje smo proučili dodatni kriterij priznanja, razlike med deklaratorno ter konstitutivno teorijo in učinke kolektivnega (ne)priznanja. Obravnavali smo tudi razmerje med državnostjo in samoodločbo. O tej smo ugotavljali, ali jo uvrščamo med pravice ali načela. Z deduktivno-analitično metodo smo tako ugotovili, da nastanek države spada na področje mednarodnega prava, razen nekaterih izjem v povezavi s tem. Deskriptivna metoda nam je koristila za opis vseh kriterijev v povezavi z nastankom države, uvrščanje samoodločbe ter za opis mednarodnopravnih pogojev za nastanek države. Prav tako smo z opisno metodo proučili načine nastankov držav in entitet s posebnimi statusi. S primerjalno-pravno metodo smo utemeljili, kateri kriteriji za nastanek države so bili uporabljeni na konkretnih primerih. Z zgodovinsko metodo pa smo si kronološko prikazali uporabo kriterijev in drugih institutov na konkretnih primerih, pred drugo svetovno vojno in po njej. Na podlagi uporabljenih metod smo tako nazorno prikazali, da je kljub pravno določenim kriterijem včasih težko določiti, kdaj država dejansko nastane, se nadaljuje ali izumre. Proces nastanka držav tako še vedno ni popolnoma zaključen, kar je zanimivo za prihodnost obstanka države kot subjekta mednarodnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: montevidejski kriteriji, nastanek države, državnost, mednarodno javno pravo, načelo učinkovitosti
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2474; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (795,30 KB)

257.
258.
Paternity suit
Kazim Umut Toker, 2018

Opis: This study focuses on the paternity suit which is one of the ways to establish the paternity between the natural child and his/her father. The aim of this study is to emphasize the importance of paternity suit and examine the reforms on paternity suit brought about by Turkish Civil Code, no. 4721. Within the scope of the study, the statements and opinions of the doctrine mentioned, the changes made in the legislation during the process were emphasized, comparisons were made with the Turkish Civil Code no. 743 and Supreme Court's decisions on the concerned portions were included. The paternity between the natural child and the father was subject to the same provisions as the relationship between the legitimate child and the father at this point after the regulations were made. Paternity suit, which is considered to be a retroactive constitutive lawsuit, aims to establish a paternity (lineage) relationship between the natural child and the father. The mother can claim material and immaterial compensation apart from or along with the paternity suit from the father or his successors. The plaintiff of the paternity suit is either the mother or the child; the defendant is the father or his successors if he is deceased. The suit is notified to the public prosecutor and the treasury, to the trustee if it is filed by the mother, to the mother if it is filed by the trustee. Those who are notified of the case, are allowed participation in the proceedings as a secondary intervening party or they can also remain indifferent. Paternity suit is filed in a one-year period of prescription as of the date of birth, at the Civil Court of First Instance located in the parties' residential area when the child is born if the parties reside in Turkey. Moreover, the law issued presumption of paternity in favour of the plaintiff. However; the plantiff may confute and rebut this presumption. In the cases where the presumption is nondemonstrable, either the mother or the child must directly prove the paternity of the plaintiff. The principle of ex officio examination is effective in paternity suit. Therefore, the judge freely appraises the demonstrations. The presumption of paternity, may be proven by cognisance, brief, definitive judgment and any kind of proof; however, it is impossible to tender an oath. Paternity, on the other hand, may be proven by expert examining. Experts determine paternity by full blood examination and similarity examination. DNA tests, a type of full blood examinations, are a much more reliable method for the determination of paternity compared to blood groups and similarity examinations. Thus, the determination of paternity through DNA tests is accurate. Paternity suit can be called off if the plaintiff withdraws the lawsuit. However; the lawsuit does not terminate when the defendant accepts the lawsuit and there is not a possibility of settlement of claim. In the event that the defendant's paternity is determined in the paternity suit, the child takes the mother's surname; earns the citizenship and heirship of the father. As a rule, the mother has the custody of the child. The mother and the father cover the maintenance and education expenses of the child. The mother and the father are obliged to help, respect and understand each other, which is required for the peace and integrity of the family. Whether or not it is possible to renew the adjudication is clear after the verdict was given, by taking into account the data obtained by the methods such as DNA tests and so on, against a verdict that was definitive by the end of the paternity suit in a period where these methods were not used.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: paternity suit, medical data, Turkish civil code, family law, civil law, ugotavljanje očetovstva, družinsko pravo, civilno pravo
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 2345; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (762,47 KB)

259.
260.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh