321. |
322. |
323. |
324. Enota 731 v luči mednarodnega pravaMarko Pegan, 2022 Opis: V tem diplomskem delu je predstavljena Enota 731, prikrita enota japonske cesarske vojske za razvoj biološkega orožja in programa biološkega bojevanja. Delovala je v japonski marionetni državi Mandžukuo na Kitajskem, med drugo kitajsko-japonsko vojno in drugo svetovno vojno. Enota je postala zloglasna na podlagi dokumentacije, ki je razkrila razne neetične poskuse na ljudeh – predvsem na kitajskih civilistih ter kitajskih in sovjetskih vojnih ujetnikih. Omenjeni eksperimenti so obsegali preizkus različnih oblik biološkega orožja ter neetične medicinske in znanstvene poskuse na ljudeh. Danes velja delovanje te enote za enega izmed najbolj raziskanih in dokumentiranih primerov japonskih vojnih zločinov med drugo svetovno vojno. V diplomskem delu je zato po kratkem zgodovinskem uvodu in predstavitvi dejanskega stanja pozornost posvečena mednarodnopravnemu aspektu Enote 731, ki obsega definicijo nekaterih temeljnih mednarodnih hudodelstev, relevantne mednarodne sporazume in sodne procese, ki so pomembni v povezavi z obravnavano problematiko. Med pisanjem naloge sem si zastavil tudi tri hipoteze, na katere sem poiskal odgovore. V sklepnem delu naloge sem potrdil ali ovrgel zastavljene hipoteze ter delo zaključil z opredelitvijo do nekaterih temeljnih problemov mednarodnega prava, ki lahko potencialno vplivajo na postopek doseganja pravičnega sojenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Enota 731, mednarodno pravo, vojni zločini, zločini proti človečnosti, medicinski poskusi, retroaktivnost
Objavljeno: 27.09.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (484,11 KB) |
325. |
326. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravicaPetra Mikić, 2022 Opis: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 650; Prenosov: 103
Celotno besedilo (909,74 KB) |
327. |
328. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 73
Celotno besedilo (552,16 KB) |
329. Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikovNastja Lovrec, 2022 Opis: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 93
Celotno besedilo (712,87 KB) |
330. Konflikt med Rusijo in UkrajinoIris Javornik, 2022 Opis: V diplomskem delu bom predstavila že več let trajajoči konflikt med dvema državama bivše Sovjetske z veze, Rusijo in Ukrajino. 24. februarja letos je bil cel svet priča ruski invaziji na Ukrajino, ki se je po več mesecih groženj tudi uresničila in traja še danes. Ker menim, d a je to dogajanje trenutno zelo aktualno in pomembno za prihodnost EU, kot tudi po svetu, bom z diplomskim delom poskušala odkriti, kaj je vzrok za nestabilne odnose po razpadu Sovjetske zveze in posledično tudi na vojne napade. Osredotočila se bom predvse m na dogajanje po letu 2014, ko je prišlo do državljanske vojne v Ukrajini, ter pomen konflikta na sodobni mednarodni red, ki je hkrati odprl vprašanje glede vojnih zločinov v Ukrajini. EU že od leta 2014 postopoma uvaja sankcije proti Rusiji zaradi nezako nite priključitve Krima, odločitve o priznanju dveh pokrajin Doneck in Lugansk, kot neodvisnih entitet in neupravičene vojaške agresije v Ukrajini v letu 2022. Te gospodarske sankcije naj bi resno škodovale Rusiji zaradi njenih dejanj, hkrati bi jo ovirale pri nadaljevanju agresije. Tu se poraja vprašanje, ali se ponavlja zgodovina, saj se takšne sankcije v Evropi niso uvajale od Versajske mirovne pogodbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Rusija, Ukrajina, Krim, vojni zločini, mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 705; Prenosov: 143
Celotno besedilo (752,21 KB) |
