1. Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijoJožefa Fridl, 2015 Opis: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3758; Prenosov: 176
 Celotno besedilo (3,76 MB) |
2. |
3. Prosto gibanje delavcev v EU in vloga omrežja EuresAleksandra Mokič, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pretok delavcev, stalno prebivališče, priznavanje kvalifikacij, mobilnost delavcev, socialna varnost, upokojitev v tujini, EURES, Slovenija, Evropa
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 2994; Prenosov: 144
Celotno besedilo (846,60 KB) |
4. |
5. |
6. Prepoved diskriminatornih nacionalnih davkovVito Batistič, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diskriminacija, nediskriminacija, davki, carine, sodišče EU, uvoz in izvoz, prost pretok blaga, omejitve, Pogodba o delovanju Evropske unije, harmonizacija
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 2967; Prenosov: 161
Celotno besedilo (969,24 KB) |
7. Človekove pravice in svoboščine tujih delavcev v Republiki SlovenijiMarko Kandolf, 2013 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tuji delavci, državljani tretjih držav, imigracijska politika, dovoljenje za bivanje, delovna dovoljenja, zaposlovanje tujcev, izkoriščanje delavcev, trg dela, prosti pretok blaga, storitev in delovne sile
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 2575; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,25 MB) |
8. Prosti pretok delovne sile v Evropski unijiDino Vran, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2922; Prenosov: 188
Celotno besedilo (5,08 MB) |
9. Praksa članic EU v zvezi s prostim pretokom blagaInes Nekič Leben, 2016 Opis: Diplomsko delo "Praksa članic EU v zvezi s prostim pretokom blaga" predstavlja temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v EU. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila zelo pomembna pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes zelo pomembna za njegovo delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo treba odpraviti vrsto ovir, ki so bile vzpostavljene s strani države članice, da bi se zaščitilo domače gospodarstvo. V diplomskem deluje poudarek predvsem na uvozu in izvozu blaga med državami članica ter s tem povezanih ovirah. Opisana sta člena 34 in 35 PDEU ter opredeljene so njune izjeme.Veliko pozornosti je posvečene tudi členu 110 PDEU.Zaradi pomembne vloge Sodišča EU so v diplomskem delu izpostavljene še najpomembnejše sodne odločbe Sodišča EU s področja prostega pretoka blaga.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: notranji trg, prosti pretok blaga, Pogodba o delovanju Evropske unije
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2814; Prenosov: 143
Celotno besedilo (438,04 KB) |
10. |
