Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas zadovoljstvo zavarovancev z zavarovalnico. Sprašujemo se, ali obstajajo razlike v zadovoljstvu zavarovancev z različnimi vrstami zavarovanj in kako podane ocene zadovoljstva zavarovancev vplivajo na sklenitev novega zavarovanja. Namen: Namen naloge v teoretičnem delu je spoznati zavarovalno storitev, komuniciranje v zavarovalništvu, zadovoljstvo zavarovancev in kakovost zavarovalne storitve. Namen empiričnega dela raziskave je ugotoviti stopnjo zadovoljstva anketiranih v vzorcu, ki smo ga izbrali iz populacije tistih zavarovancev, ki so prejeli izplačilo zavarovalnine ob nastanku zavarovalnega primera, iz naslova nezgodnega zavarovanja, zavarovanja avtomobilskega kaska in zavarovanja MojDom. Metoda: Naloga vključuje metodo kompilacije, statistično metodo in metodo anketiranja. Metodo kompilacije smo uporabili v teoretičnem delu naloge in zajema citiranje, povzemanje ter navajanje. V empiričnem delu naloge smo podatke, pridobljene z anketiranjem preko telefonske linije, analizirali s statističnimi metodami. Za analizo podatkov prvega dela anketnega vprašalnika smo uporabili Kruskal-Wallisov test za vse tri vrste zavarovanj, Post hoc test, Jonckheere-Terpstra test in Wilcoxonov test med pari različnih vrst zavarovanja. Pri drugem delu anketnega vprašalnika smo podatke analizirali s Hi-kvadrat testom in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z rezultati raziskave lahko potrdimo, da so anketirani zavarovanci v povprečju zadovoljni z zavarovalnico. Analiza rezultatov je pokazala, da se podane ocene zadovoljstva anketiranih razlikujejo med različnimi oblikami zavarovanj, vendar le-te izrazito ne odstopajo, zato pri večini opravljenih statističnih testov nismo zaznali statistično značilnih razlik. Statistično značilno razliko je pokazal izračun Wilcox testa za prvi par vrst zavarovanj pri tretjem vprašanju o doslednosti strokovnih sodelavcev, nadalje pri izračunu Hi-kvadrat testa prav tako zasledimo statistično značilna odstopanja in v zaključku analize z binarno logistično regresijo ugotovimo statistično značilen vpliv sedmega vprašanja na odločitev anketiranih glede sklenitve novega zavarovanja. Organizacija: Rezultati raziskave lahko zavarovalnici služijo kot temelj predlogov za izboljšanje tistih področij, kjer so bila ugotovljena statistično značilna odstopanja. Strokovne sodelavce, ki rešujejo zavarovalne primere po različnih vrstah zavarovanja, se lahko opozori na doslednost in odnos do zavarovancev. Omenjeni pristop pomeni izboljšanje dela zaposlenih, kar bo vplivalo na večje zadovoljstvo zavarovancev. Med raziskavo smo prišli do predlogov o izboljšanju in dopolnitvi uporabljenega anketnega vprašalnika. Družba: V kolikor bodo upoštevani izsledki raziskave, bo imelo to pozitiven vpliv na družbo in okolje. Zavarovalnica lahko doseže še večje zadovoljstvo zavarovancev, le-ti pa s svojim pozitivnim mnenjem spodbudijo k sklenitvi zavarovanja tudi nove potencialne zavarovance. Originalnost: Izvirnost raziskave je v izvirnosti ideje, metode in vsebine. Raziskava je bila izvedena v eni izmed slovenskih zavarovalnic. Sodelovalo je 180 zavarovancev. V Sloveniji obstaja nekaj raziskav na področju zadovoljstva zavarovancev, vendar je le-teh v primerjavi s tujino še vedno malo. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni naključno izbrani zavarovanci, ki so prejeli izplačilo zavarovalnine v mesecu aprilu 2013 in maju 2013. Zaradi ohranjanja anonimnosti zavarovancev smo bili omejeni pri prikazu njihovih demografskih podatkov. Na zadovoljstvo zavarovancev in njihovo odločitev glede sklenitve nadaljnjega zavarovanja pri izbrani zavarovalnici vplivajo tudi drugi dejavniki, ki v raziskavo niso bili vključeni. Priporočena je nadaljnja raziskava na istem področju po dopolnjenem anketnem vprašalniku, kakor tudi raziskava o zadovoljstvu zavarovancev s področjem trženja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zavarovalnica, zavarovanec, zavarovalni primer, strokovni sodelavci, zadovoljstvo, komuniciranje, kakovost, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 799; Prenosov: 0
Celotno besedilo (589,51 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar). Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let. Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Objavljeno: 20.04.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,05 MB)