151. Vpliv sodne prakse ESČP v Sloveniji in na Hrvaškem – 2. in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicahAnja Soderžnik, 2023 Opis: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Objavljeno: 20.07.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (3,46 MB) |
152. Pravica do življenja v času epidemije v slovenski družbTjaša Pucelj, 2023 Opis: Izbruh epidemije koronavirusa je prinesel izredno stanje in države po svetu postavil pred velik preizkus. Slovenija pri tem ni bila nikakršna izjema. Na hitro širjenje okužb so se države odzvale z uvedbo zajezitvenih ukrepov, katerih namen je bil čim hitreje in čim učinkoviteje preprečiti širjenje novega virusa, preprečiti razpad zdravstvenih sistemov, predvsem pa rešiti čim več življenj. V središču so bile človekove pravice, še posebej pravica do življenja, saj je bila ta najbolj ogrožena. Ukrepi, ki so jih v času izrednega stanja sprejele države, so morali imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa so morali biti sorazmerni in časovno omejeni, saj se negativni učinki kateregakoli posega v človekove pravice in temeljne svoboščine stopnjujejo glede na čas trajanja. Magistrsko delo se osredotoča na situacijo v Sloveniji in na pravico do življenja v času epidemije. Opredelitvi pravice do življenja ter analizi pravne ureditve tako v slovenskem kot mednarodnem pravnem redu sledi retrospektiva dogodkov in okvirni pregled ukrepov zakonodajne ter izvršilne oblasti, ki so bili sprejeti s ciljem preprečitve širjenja okužb in zavarovanja javnega zdravja. Predstavljene so tudi zakonske možnosti, ki omogočajo sprejemanje zajezitvenih ukrepov. Na koncu so analizirane tri odmevnejše odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile sprejete v času epidemije koronavirusa, sledi pa jim analiza ločenih mnenj ustavnih sodnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija, koronavirus, pravica do življenja, Ustavno sodišče Republike Slovenije, sorazmernost, načelo legalitete
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 311; Prenosov: 27
Celotno besedilo (920,68 KB) |
153. Sovražni govor v ZDAVera Lađić, 2023 Opis: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 15
Celotno besedilo (972,15 KB) |
154. Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopkuJan Dujić, 2023 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 20
Celotno besedilo (744,37 KB) |
155. Sodniški mandatiLaura Strašek, 2023 Opis: Sodstvo predstavlja eno izmed treh vej oblasti, ki se medsebojno nadzorujejo, omejujejo, sodelujejo in izvajajo sistem zavor in ravnovesij. V pravni in demokratični državi ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Posamezniku lahko sodi le naraven, nepristranski in neodvisen sodnik, ki je izbran po zakonskih pravilih in sodnem redu. V tem magistrskem delu bomo pregledali razvoj slovenskega sodstva od marčne revolucije do danes in preučili, kako na sodstvo vpliva načelo delitve oblasti in načelo enotnosti oblasti, ki je veljalo v času Jugoslavije. Obdelali bomo zgodovinske očiščevalne ukrepe, značilnosti in probleme lustracije ter kako se je lustracija izvedla v Sloveniji in v izbranih evropskih državah. V nadaljevanju bomo pogledali današnjo slovensko ureditev mandatov rednih in ustavnih sodnikov. Osredotočili se bomo na postopek imenovanja na sodniško funkcijo in njeno prenehanje ter na sodnikove pravice, dolžnosti in omejitve. V zadnjem delu bomo raziskali ureditve mandatov rednih in ustavnih sodnikov v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, v Makedoniji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Srbiji in Španiji. Na podlagi ugotovljenih podatkov bomo izvedli primerjalno analizo ureditve rednih in ustavnih sodniških mandatov v naštetih evropskih državah. Ugotovili bomo, ali so si evropske države glede ureditve sodniških mandatov v bistvenem podobne ali pa med njimi obstajajo kakšne večje razlike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodstvo, sodna veja oblasti, sodišče, sodnik, sodniški mandat, mandat
Objavljeno: 25.03.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,12 MB) |
156. Odgovornost Evropske centralne banke v luči sodnega prava EUTeja Križan, 2024 Opis: Evropska centralna banka na podlagi podeljenih pristojnosti oblikuje in izvršuje monetarno politiko, ki obsega različne ukrepe centralne banke, s katerimi naslavlja makrobonitetno stabilnost evropskega območja. Poleg monetarne politike ECB nad bančnimi institucijami izvaja bonitetni nadzor, s pomočjo katerega obvladuje tveganja, ki jih zadevna institucija lahko predstavlja za finančno-ekonomski prostor EU. ECB nosi ključno vlogo in odgovornost pri razvoju EU. Magistrsko delo posledično odgovarja na vprašanje obstoja in obsega (ne)odgovornosti ECB skozi prizmo sodne prakse Sodišča Evropske unije. (Ne)odgovornost je predmet analize skozi obravnavo primarnega in sekundarnega prava Evropske unije, relevantne sodne prakse Sodišča Evropske unije in strokovne literature, pri čemer delo uporablja deskriptivno, normativno in analitično metodo, nadalje tudi zgodovinsko in komparativno metodo in nazadnje še induktivno metodo in metodo sinteze. Zaradi vseobsegajočega vpliva monetarne politike je tema (ne)odgovornosti ECB najmanj pomembna, če ne vitalna. Primarno magistrsko delo opredeljuje pravno (ne)odgovornost ECB. Izvedeno raziskuje še, kakšna je vloga ter kako vpliva sodna praksa Sodišča Evropske unije na status in odgovornost ECB, kateri so vzroki za zadržano presojo Sodišča v zadevah, povezanih z mandatom ECB, in hkrati ali je takšna presoja upravičena, kakšen je pomen Protokola št. 7 za odgovornost ECB in Unijo nasploh in ali takšen trend nujno vodi v spreminjanje narave EU in s tem njenih temeljnih pogodb. Glede na namen, zastavljene cilje ter hipoteze delo omogoča opredelitev pojma odgovornosti ECB ter ga napolnjuje z dejansko vsebino. Dodatno, magistrsko delo jasno opredeljuje, kakšni so vloga Sodišča Evropske unije in njegov vpliv ter njegova dopustnost na vlogo in odgovornost ECB. Magistrsko delo pojasnjuje sicer ozko strokovno področje, ki do sedaj v slovenskem jeziku ni bilo analizirano na enem mestu na način, da se s tem lahko seznani ne le strokovna, temveč tudi laična javnost. Ob tem delo ostaja omejeno na pravne vidike odgovornosti in ne obravnava finančno-ekonomskih stališč, ki so pri iskanju odgovora na vprašanje (ne)odgovornosti Evropske centralne banke enako pomembna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska centralna banka, odgovornost, bonitetni nadzor, Sodišče Evropske unije, monetarna politika
Objavljeno: 02.04.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 8
Celotno besedilo (838,58 KB) |
