11. |
12. Uporaba bonitete zemljišč pri vrednotenju nepremičninMarko Rotar, 2022 Opis: Boniteta zemljišč je ocena proizvodne sposobnosti zemljišč na podlagi naravnih danosti. Izkazuje se v obliki bonitetnih točk za zemljišče, ki so po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče. Kot osnovna enota za oceno proizvodne sposobnosti zemljišča je upoštevano območje z enakimi lastnostmi tal, klime in reliefa, neodvisno od administrativnih meja parcel. Zato se zastavlja vprašanje, ali lahko evidenco o boniteti zemljišč in podatkov, ki jo sestavljajo, uporabimo pri ocenjevanju in vrednotenju nepremičnin. Za to se je predvsem uporabilo raziskovalne metode spraševanja preko anketnih vprašanj, opisno in primerjalno metodo ter metodo poizkusa ali eksperimenta ocenjevanja zemljišča na izbranem primeru. Poglavitni
namen magistrskega dela je ugotoviti, ali bonitete zemljišč predstavljajo dovolj kvalitetne prostorske podatke, ki se jih lahko uporabi pri določanju vrednosti in ceni zemljišč v povezavi z razvojem in reguliranjem nepremičninskega trga, predvsem v smeri trajnostnega razvoja okolja. Cilj je ugotoviti, ali cenilci zemljišč uporabljajo oziroma upoštevajo podatke o boniteti zemljišč pri svojem delu, preveriti, ali se upošteva dosedanja zakonska določila na tem področju in predlagati možnosti za nove zakonske regulative, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri vrednotenju nepremičnin. Preko preverbe postavljenih hipotez smo potrdili, da so podatki o boniteti zemljišč uporabni za vrednotenje zemljišč za različne potrebe nepremičninskega trga in načrtovanja prostora, v smislu vrednotenja okoljskih
standardov, ki vplivajo na vrednost nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razvrednotena območja, raba zemljišč, boniteta zemljišč, vrednotenje nepremičnin, nepremičninski trg, ocenjevalci nepremičnin, trajnostni razvoj okolja
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 723; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (2,55 MB) |
13. |
14. Dejanska raba na prometni infrastrukturiVid Eržen, 2022 Opis: Delo predstavlja evidentiranje dejanske rabe prostora na območju državnih cest v Sloveniji. Zasnovano je kot celovit pregled pojma dejanske rabe prometne infrastrukture s poudarkom na projektu inicialnega evidentiranja dejanske rabe na območju državnih cest, tj. glavnih, regionalnih in turističnih cest, brez avtocest in
hitrih cest. Z letom 2000 in kasneje z vstopom v Evropsko unijo je država začela posodabljati prostorske evidence, beležili so se podrobni podatki zemljiškega katastra, med katere spada dejanska raba. Slednja je že bila evidentirana na območjih vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, z letom 2019 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo začela s projektom evidentiranja dejanske rabe prometne infrastrukture, ki združuje državno in občinsko cestno ter železniško infrastrukturo. V magistrskem delu z analitično metodo analiziramo obstoječe stanje
nepremičninskih evidenc pod državnimi cestami, s primerjalno metodo pa primerjamo rešitve izbranih tujih držav s slovenskim modelom. Z induktivno metodo so predstavljena glavna dejstva o slovenskem katastrskem sistemu. S statistično metodo so predstavljeni dejanski rezultati evidentiranja dejanske rabe državnih cest. Sintezna metoda spoznanja združuje v celovit pregled in podaja zaključke.Magistrsko delo raziskuje dve hipotezi, prva se nanaša na ustreznost začetnega stanja zemljiškega katastra za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture državnih cest. Izpostavlja vprašanje kakovosti evidentiranja dejanske rabe državnih cest v povezavi z deležem zemljiškokatastrskega načrta na parcelah pod državnimi cestami. Rezultat analize prikaže stanje zemljiškega katastra pod parcelami državnih cest na izbranih območjih in potrjuje potrebo po lokacijski izboljšavi katastra. Druga hipoteza se nanaša na raziskavo neusklajenosti dejanskega stanja infrastrukture v
naravi in stanja v državni evidenci zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preverjeni so bili rezultati zajema in območja neusklajenosti dejanskega stanja cest in prostorskih evidenc, prvenstveno zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Rezultat zajema pripravljene predloge za boljšo
usklajenost podatkov, katerim skupna je direktna sprememba dejanske rabe ob posegih v prostor glede na novo in aktualno stanje prostora. Magistrsko delo je prva tovrstna predstavitev dejanske rabe prometne infrastrukture in se aktualno navezuje na intenzivne postopke sprememb državnih prostorskih evidenc skladno z novim Zakonom o katastru nepremičnin, katerega del predstavljajo podatki dejanske rabe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dejanska raba, ceste, državno cestno omrežje, kataster nepremičnin, prometna infrastruktura
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 618; Prenosov: 27
Celotno besedilo (7,34 MB) |
15. |
16. |
