Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomen ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. V sklopu tega smo ugotavljali spremembe, ki se v času procesa staranja razvijejo v organizmu, in predstavili teorije staranja. Namen je bil tudi predstaviti pojavnost in problematiko padcev v starosti. Poleg tega smo raziskovali pomen, oceno in značilnosti ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. Ob postavitvi hipotez in raziskovalnih vprašanj smo želeli ugotoviti prisotnost padcev pri obeh spolih. Ugotavljali smo tudi, ali trening ravnotežja vpliva na zmanjšanje tveganja za padce in na zmanjšanje strahu pred padci. Poleg tega smo raziskovali vpliv treninga mišične moči na izboljšanje ravnotežja in s tem posledično na zmanjšanje padcev pri starostnikih. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo črpali iz virov slovenske in tuje literature, ki smo jih poiskali s pomočjo podatkovnih baz kot sta: PubMed in COBISS. Iskali smo jih po ključnih besedah: starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija in vadba ravnotežja. Iskali smo predvsem aktualno in novejšo literaturo. Pri pregledu literature smo tako obravnavali raziskave, v katere so bile vključene osebe od 60. leta starosti naprej. Pridobljene podatke, ki smo jih vključili v diplomsko delo, smo predhodno kritično analizirali. Avtorji ugotavljajo različne dejavnike tveganja za padce glede na spol. Dokazano je, da pogosteje padajo ženske. Avtorji so enotni, da ima vadba ravnotežja pozitivne vplive na zmanjšanje padcev in na zmanjšanje strahu pred ponovnim padcem. Le-ti ugotavljajo tudi, da vadba za izboljšanje mišične moči pomembno vpliva na izboljšanje ravnotežja. Iz dokazov v literaturi lahko sklepamo, da z vadbo ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih pomembno prispevamo k zmanjševanju padcev in zmanjšanju strahu pred padci. Dokaze iz literature lahko praktično uporabljamo tako pri preventivni kot kurativni obravnavi starostnikov. V prihodnje je potrebno izvesti raziskave, ki bodo med sabo primerjale različne vrste vadbenih programov usmerjenih v ravnotežje in ugotavljale njihovo stopnjo učinkovitosti za zmanjšanje padcev in strahu pred padci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija, vadba ravnotežja.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 4275; Prenosov: 508
Celotno besedilo (938,01 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju. Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS. Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence. Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 1888; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Staranje prebivalstva je vedno bolj razširjen pojav v današnji družbi, saj se življenjska doba ljudi podaljšuje. Vedno več je starejših odraslih, ki zaradi staranja in z njim povezanega upadanja gibalnih sposobnosti, postaja vedno bolj gibalno oviranih, nefunkcionalnih pri vsakodnevnih opravilih in posledično vse bolj odvisnih od pomoči drugih. Zanimalo nas je, kaj je po priporočilih stroke primerna kinezioterapija za starejše odrasle, pri ohranjanju oziroma preprečevanju prehitrega upadanja gibalnih sposobnosti zaradi staranja in telesne nedejavnosti ter omogoča samostojno staranje in ohranjanje kakovosti življenja. Osredotočili smo se predvsem na primerno kinezioterapijo za ohranjanje mišične moči, jakosti in mase ter ravnotežja, saj so te gibalne sposobnosti zelo pomembne pri preprečevanju sarkopenije, dinapenije, osteoporoze, padcev in z njim povezanimi zlomi. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu učinkovito sredstvo za ohranjanje ali pridobivanje kostne in mišične mase, mišične moči ter jakosti. Ugotovili smo, da je vadba za ravnotežje poglavitna komponenta kinezioterapije, saj zmanjšuje možnosti padcev in z njimi povezanih zlomov. Priporočamo večkomponentno, v ravnotežje usmerjeno vadbo. Poleg vadbe proti uporu ter vadbe za ravnotežje smernice za starejše odrasle priporočajo še vaje za gibljivost ter aerobno vadbo za vzdržljivost zmerne intenzivnosti v trajanju vsaj 150 minut na teden ali visoke intenzivnosti v trajanju vsaj 75 minut na teden. Za ohranjanje ali pridobivanje primernega funkcionalnega statusa je priporočljiva večkomponentna vadba, sestavljena iz vaj proti uporu, vaj za ravnotežje, aerobno vzdržljivost in gibljivost s poudarkom na vadbi proti uporu in vadbi za ravnotežje. Pomembno je, da kinezioterapijo, t.i. terapijo z gibanjem, izvajamo redno, kontinuirano s primernim izborom vaj ob upoštevanju zdravstvenih omejitev posameznika. Obremenitev, s katero določamo intenzivnost vadbe, naj bo postopna, oz. progresivna in prilagojena posameznikovi zmogljivosti ter njegovemu zdravstvenemu statusu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starejši odrasli, kinezioterapija, vadba proti uporu, vadba za ravnotežje, padci, mišična masa, mišična jakost, osteoporozni zlomi
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 969; Prenosov: 93
Celotno besedilo (703,71 KB)