111. Varstvo okolja v ustavnih ureditvahNika Vogrinčič, 2017 Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3099; Prenosov: 225
 Celotno besedilo (807,00 KB) |
112. Ustavni vidiki varstva zaposlenih pred nadlegovanjem na delovnem mestu (mobingom)Džemal Kočan, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, delovna mesta, psihično nasilje, zaposleni, pravno varstvo, pravna ureditev, odškodninska odgovornost, spori, reševanje, disertacije
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2659; Prenosov: 230
Celotno besedilo (2,64 MB) |
113. |
114. Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddajNina Sarah Medved Kortekaas, 2017 Opis: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2687; Prenosov: 133
Celotno besedilo (377,68 KB) |
115. Med starševsko (ne)skrbjo in otrokovo pravico do zasebnostiAnja Škabar, 2017 Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko poseganja v otrokovo pravico do zasebnosti na spletnih družbenih omrežjih. Delo smo utemeljili na primeru, ki se je zgodil v Avstriji, ko so starši objavili intimne fotografije svoje hčerke na spletnem socialnem omrežju Facebook, ta pa jim nadaljnjih posegov v zasebnost ni uspela preprečiti in je bila prisiljena uporabiti sodno varstvo. V diplomskem delu nas je zanimala pravna ureditev tega področja v Sloveniji, preučevali pa smo tudi, kakšno institucionalno podporo ima otrok na voljo v takih primerih. Diplomsko delo je zasnovano v dveh delih, teoretičnem in empiričnem. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer intervjuje, v katerih je sodelovalo 6 predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij. Sklepi dela kažejo na to, da je treba v Sloveniji zakonsko urediti otrokov dostop do sodišč in pravnih sredstev, zlasti v primerih, ko se pojavijo konflikti med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Udeleženci intervjujev so poudarili, da bi pogostejša uporaba instituta kolizijskega zastopnika otrokom znatno pomagala pri reševanju konfliktov s starši, ko reševanje na predhodnih stopnjah ne bi bilo uspešno. Sklepi kažejo tudi na to, da je v Sloveniji več ustanov, ki imajo dovolj strokovno podkovanega kadra in ki bi v takem primeru lahko priskočile otroku na pomoč, na centrih za socialno delo pa bi bila lahko obravnave deležna celotna družina, na primer v obliki družinske mediacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebnosti, otroci, družbena omrežja, pravno varstvo, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2479; Prenosov: 169
Celotno besedilo (725,88 KB) |
116. Pravni in dejanski položaj nemške manjšine v Sloveniji pred in po drugi svetovni vojniPetra Trošt, 2023 Opis: Diplomsko delo prikazuje urejenost manjšinskega varstva na mednarodni ravni med prvo in drugo svetovno vojno in pomemben dokument, ki je zavezoval Kraljevino SHS k varstvu manjšin, na drugi strani pa razkorak med pravnoformalno urejenostjo in dejanskim stanjem za konkreten primer nemške manjšine. Zanimal nas je tudi položaj nemško govoreče etnične skupnosti danes. Nemška manjšina v Sloveniji ni ustavnopravno priznana, zato sta tudi obseg in sama narava pravic, ki so jih deležni pripadniki te manjšine, drugačna od obsega in narave pravic ustavnopravno priznane avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine. Čeprav nemška manjšina v ustavi ni omenjena, ne pomeni da ne obstaja, saj so še drugi načini za posredno priznanje njenega obstoja. Diplomsko delo opisuje, katere pravice so bile zagotovljene nemški manjšini v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno in na kakšni pravni podlagi ter kako je to urejeno danes. Kljub številnim pomembnim poskusom po opredelitvi narodne manjšine skozi zgodovino pa splošna in pravno zavezujoča definicija narodne manjšine ne obstaja niti na mednarodni niti na nacionalni ravni, zato nas je zanimalo, ali bi se pripadnike nemško govoreče etnične skupnosti lahko štelo kot narodno manjšino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: narodna manjšina, etnična skupnost, Jugoslavija, varstvo manjšin, manjšinske pravice, Nemci
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 1
Celotno besedilo (652,63 KB) |
117. Varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravuPia Krizmanič, 2023 Opis: Diplomsko delo predstavlja varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu. Varstvo pravice do življenja je temeljno načelo v mednarodnem pravu, ki varuje vsako osebo pred neupravičenim odvzemom njenega življenja. Pravica do življenja je absolutna pravica, ki jo morajo spoštovati posamezniki in države. Velikokrat pa se srečujemo s kršenjem te pravice z dejanji, kot so smrtna obsodba, mučenje, ne-samovoljni odvzem življenja, diskriminacija, terorizem. Mednarodno pravo igra ključno vlogo pri varovanju in spoštovanju pravice do življenja na mednarodni ravni. Ta pravica je ena izmed temeljnih človekovih pravic in je priznana v številnih mednarodnih dokumentih, kot npr. Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi regionalni in mednarodni instrumenti. Prav tako mednarodno pravo spodbuja države, da sprejmejo ustrezen pravni okvir v svoji nacionalni zakonodaji za zaščito pravice do življenja. Uveljavlja odgovornost držav za kršitve pravice do življenja, bodisi neposredno bodisi zaradi neukrepanja. Države so odgovorne za preiskavo, preganjanje in kaznovanje tistih, ki kršijo to pravico, ter za zagotovitev dostopa do sodnega varstva žrtvam. Skupaj prispevajo ti elementi mednarodnega prava k ustvarjanju okolja, kjer se pravica do življenja spoštuje in varuje ter kjer so kršitve te pravice učinkovito obravnavane in preprečene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do življenja, mednarodno pravo, varstvo pravice, splošna deklaracija človekovih pravic, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 2
Celotno besedilo (417,77 KB) |
118. |
119. |
120. |
