201. Oskrba starostnikov v domu za starejše in v domači oskrbiSead Avdić, 2022 Opis: Dandanes je zelo veliko starejše populacije. Velika večina se ne more odločiti, ali bi odšla v dom za starejše ali bi ostala v domači oskrbi. Pri tem se pojavlja problem, ki bo tudi v prihodnje vse pogostejši, tj., da so nekateri domovi žal prepolni, hkrati je pa to tudi prevelik strošek glede na povprečno nizke pokojnine za naše okolje. Dom za ostarele pomeni za starostnika nekaj čisto novega, predstavlja mu nove izzive in prilagajanje na novo življenjsko okolje. Obstajajo pa tudi druge možnosti, v katerih starostnik lahko biva in uživa svoja pozna leta. To so npr. varovanje na daljavo, pomoč na domu, nega na domu, dnevno varstvo, oskrbovana stanovanja, začasni sprejemi v domu, ter domsko varstvo, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Sam menim, da ima vsak starostnik pravico ostati v domači oskrbi, vse dokler lahko poskrbi sam zase oz. zanj lahko skrbijo svojci, družina, prijatelji in podobno. Obstajajo pa tudi društva, ki se ukvarjajo s starostniki na področju kulture, umetnosti, športa, varstva okolja ipd. V svoji diplomski nalogi bom raziskoval, ali si starostniki želijo ostati v domači oskrbi ali želijo oditi v dom za starejše. Informacije sem pridobil preko anket, ki sem jih izvajal v domu starejših občanov v Medvodah, in s starostniki, ki živijo v domači oskrbi v Kamniku. Ugotovil sem, da si vsak starostnik želi ostati v domači oskrbi čim dlje časa, saj se tam počuti bolj varnega, v okolju mu je že vse znano, ko pa odide v dom za ostarele, pa se mora prilagajati vsemu na novo. Zaradi trenutne situacije z virusom covid-19 je bilo anketiranje malo težje izvedljivo, saj smo imeli v državi posebne ukrepe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje, starostniki, domovi za ostarele, varstvo starostnikov, nega starostnikov, covid-19, domača oskrba, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 568; Prenosov: 95
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
202. Presumpcija nedužnosti u suvremenom kaznenom pravuIva Parenta, 2022 Opis: Domneva nedolžnosti obdolženca je nedvomno eno od temeljnih načel sodobnega kazenskega procesnega prava. Njen namen je varovanje obdolženčevega položaja v kazenskem postopku in je predmet ureditve številnih pravnih virov. Čeprav je splošno sprejeta v sicer zelo različnih pravnih sistemih in državah, je natančnejša opredelitev njene vsebine in pomena kompleksna in sporna. Da bi se ugotovili razlogi, ki so privedli do splošnega sprejetja domneve nedolžnosti tako na mednarodni kot nacionalni ravni, in se postavili temelji za njeno razlago, se disertacija začne s predstavitvijo njene zgodovinske geneze. Potem se domneva nedolžnosti obdela in se določi njena vsebina v mednarodnem pravu človekovih pravic, s poudarkom na analizi določb in praks nadzornih mehanizmov MPDPP-ja, EKČP-ja in EU. Glede na to, da so v mednarodnopravnih virih določeni le minimalni standardi za varstvo domneve nedolžnosti in da jo v različnih državah razumejo različno, je nato domneva nedolžnosti analizirana v primerjalnem kazenskem pravu izbranih držav. Kot posebno vprašanje se ob koncu primerjalnega pregleda vsake posamezne države obravnava sporazumna oblika kazenskega postopka, ki obstaja v tej državi. Zadnje poglavje disertacije je posvečeno obravnavi domneve nedolžnosti v hrvaškem pravnem redu, ki vključuje razlago ustreznih določb de lege lata, in tudi predloge de lege ferenda, ki so namenjeni odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v normativni ureditvi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: domneva nedolžnosti, načelo kazenskega procesnega prava, varstvo položaja obdolženca, vsebina domneve nedolžnosti, mednarodni pravni viri, nacionalni sistemi kazenskega postopka
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 624; Prenosov: 0 |
203. Pravo EU kot zgornja premisa v upravnem sporuKatja Kališek Hriberšek, 2022 Opis: Upravni spor je sodni postopek, ki posameznika varuje pred oblastnim delovanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki s svojo (monopolno) odločitvijo posegajo v njegov pravni položaj. Posameznik, ki izkaže svoj pravni interes in ta izhaja neposredno iz pravne norme, ima možnost, da svoj pravni interes zavaruje. Sodniki, ki odločajo o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih dokončnih posamičnih upravnih aktov, so pri svojih odločitvah vezani ne le na Ustavo in zakone, temveč tudi na pravo EU, zato je v tem magistrskem delu postavljena hipoteza, da je pravo EU zgornja premisa sojenja v upravnem sporu, namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije do prava EU. Ali sodišča uporabljajo tudi najpomembnejši mehanizem za enotno uporabo prava EU kot zgornje premise, ali so pri tem zadržana, je druga hipoteza, ki bo prav tako raziskana s strani stališč Ustavnega sodišča. Pri raziskovanju zastavljenih hipotez ne pričakujem omejitev. Pravni red EU namreč lahko obstane le tako, da vse države članice spoštujejo in varujejo pravni red EU. Pri tem sta zelo pomembni predvsem dve načeli, ki ju odločno brani tudi Sodišče EU, to sta neposredna uporaba prava Unije in primarnost prava EU nad nacionalnim pravom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravni spor, ureditev upravnega spora, ustavno varstvo pravic, pravo EU, Sodišče EU, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 668; Prenosov: 42
Celotno besedilo (657,18 KB) |
204. Analiza sodbe Evropskega sodišča v zadevi C-311/18Alesia Koletič, 2022 Opis: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 650; Prenosov: 92
Celotno besedilo (708,78 KB) |
205. Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razlogaMojca Starič, 2022 Opis: Delodajalec delavcu lahko zakonito odpove pogodb o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če delavec krši pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja. ZDR-1 ne opredeljuje, kakšna krivda mora biti podana, niti kakšna naj bi bila kršitev obveznosti. Prvi pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je upoštevanje procesnih predpostavk, naslednji pa je ugotovitev, da kršitev obveznosti predstavlja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Pomembna je tudi napoved na podlagi delavčevega odnosa, ali je še moč pričakovati, da bo delavec v prihodnosti korektno izpolnjeval obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nepomembnih kršitev ni dopustna. V magistrskem delu smo proučili vse pravno-formalne zahteve, kako delodajalec uspešno zaključi postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da bi le-ta bila zakonita. Teoretični del magistrskega dela sestavlja analiza primarnih in sekundarnih virov. Deskriptivna metoda je uporabljena pri podrobneje opredeljenih osnovnih pojmih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pomočjo primerjalne analize in sinteze ter metodo kompilacije so povzeta, analizirana in kritično ovrednotena spoznanja in stališča drugih avtorjev. S pomočjo statistične metode in obdelavo zbranih podatkov smo pripravili analizo sodne prakse ter tako ugotovili, da je le slaba tretjina odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga nezakonita. V 65 odstotkih so bile odpovedi nezakonite zaradi neutemeljenosti krivdnega razloga, v 26 odstotkih zaradi postopkovne napake, tretji razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga pa je bolezensko stanje, zaradi katerega ni moč dokazati naklepa ali malomarnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nezakonitost, pisno opozorilo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, krivdni razlog, sodno varstvo
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 46
Celotno besedilo (882,59 KB) |
206. Razveza zakonske zveze in reorganizacija družineNeža Špenko, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava razvezo zakonske zveze v Republiki Sloveniji ter z njo povezane bistvene institute in dogovore, ki jih morata zakonca za uspešno razvezo doseči. V zadnjem delu se osredotoča na priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih državah. Poglavja magistrskega dela so v veliki meri obravnavana skozi oči sodne prakse, s čimer je omogočen vpogled v postopek razveze zakonske zveze tudi v konkretnem smislu. Za uspešno raziskovanje obravnavanega področja so v magistrskem delu uporabljene različne metode. Metoda deskripcije omogoča opis posameznih institutov, ki jih ob razvezi zakonske zveze predvideva državni zbor, metoda kompilacije pa te institute obrazloži. Analitična in komparativna metoda omogočata ugotavljanje razlike med vplivom finančnega položaja zakoncev na sam potek razveze zakonske zveze in vplivom drugih različnosti, ki lahko vplivajo nanj. Z metodo študije primera je izvedena analiza načinov priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in ugotovitev predpostavk za doseg priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih. Metoda sinteze v zaključku prikaže ključne ugotovitve. Namen magistrskega dela je opredelitev oblik razveze zakonske zveze, skladno z Družinskim zakonikom, in ugotovitev možnosti, ki jih ponuja pravo Evropske unije na način, da je dosežen jasen pregled vsebine razveze zakonske zveze. Glavni cilj je analiza vseh pomembnih institutov, s katerimi se zakonci srečujejo ob razvezi zakonske zveze. V zaključku magistrskega dela so podane ugotovitve raziskovanja, iz katerih izhaja možnost zakoncev, da zakonsko zvezo ob upoštevanju pogojev razvežeta na različne načine, predvidene z Družinskim zakonikom. Ugotovljeno je, da na potek razveze lahko vpliva finančni položaj posameznega zakonca in da je priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije dobro urejeno, v obravnavanih državah, ki niso članice Evropske unije, pa nekoliko slabše. V okviru slednjih ugotovitev so podani tudi predlogi za izboljšanje poznavanja konkretne uporabe prava držav, ki niso članice EU, s področja razvez zakonskih zveze, z namenom enostavnejšega postopanja zakoncev v teh primerih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja, notarski zapis, priznanje razveze zakonske zveze v tujini, pravica do preživnine, stanovanjsko varstvo, center za socialno delo
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 659; Prenosov: 61
Celotno besedilo (801,84 KB) |
207. Zahteve sodobnih pogodb za storitve v oblaku in druge digitalne storitveAnja Bricelj, 2022 Opis: V magistrskem delu raziskujem obligacijsko–pravne vidike digitalnih storitev v oblaku v današnjem času, njihov pomen in tehnično strukturo, ki je pomembna za nadaljnje razumevanje tveganj, ki iz njih izhajajo, pri tem pa skozi smernice in različne standarde raziskujem način priprave in odziva organizacij na pravna tveganja pri oddajanju svojih dejavnosti v zunanje izvajanje ponudnikom storitev v oblaku. Raziskujem, na kaj morajo biti pozorne pri ponudnikih storitev, kako analizirajo potencialne ponudnike storitev v oblaku, pri tem pa želim opredeliti pomen ocenitve najpogostejših tveganj, ki izhajajo iz takšne pogodbe. Pri raziskovanju omenjene teme sem uporabila pravno,teoretično,
empirično, primerjalno, interdisciplinarno in zgodovinsko raziskovalno metodo. Namen magistrskega dela je bil čim bolj celovito raziskati področje digitalnih storitev v oblaku, glavni cilj pa priprava dokumenta, v katerem bodo strnjene
pomembne informacije kot pomoč organizacijam pri pripravah pred sklepanjem pogodb s ponudniki storitev v oblaku. Ugotovitve v magistrskem delu imajo kot informativne smernice pomemben prispevek za organizacije, ki se odločajo za izbiro ponudnika storitev v oblaku. Omejitve, ki so bile prepoznane ob pisanju magistrskega dela, so predvsem pomanjkanje strokovne literature v slovenskem prostoru, kar številnim organizacijam otežuje seznanjanje z možnimi izzivi digitalnih storitev v oblaku in učinkovitim odzivom nanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalne storitve v oblaku, zunanje izvajanje, pogodba, varstvo podatkov, obligacijsko razmerje
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 566; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,05 MB) |
208. Varstvo človekovega dostojanstva v civilnem izvršilnem postopku z ozirom na ustavno načelo socialne državeJanč Ljubimski, 2022 Opis: Disertacija proučuje ustavne elemente dostojanstvene izvršbe, predvsem z vidika ustavnega načela socialne države in z njim povezanih ustavnih načel ter človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je glavna usmeritev varstvo šibkejšega. Raziskovanje celovito zajema ustavna procesna in materialna jamstva dostojanstvene izvršbe, ki jih proučujemo v povezavi z aktualno zakonsko ureditvijo. Disertacija se opira na doktrino pozitivnih obveznosti države in raziskuje možnosti aktivnejše vloge izvršilnega sodnika pri varstvu in uresničevanju človekovega dostojanstva v izvršbi. Ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe obsegajo pravico šibkejšega do poštenega postopka, prilagoditev tradicionalnega upnikovega privilegiranega položaja (prilagojeno pravično ravnotežje), ustrezno omejen obseg izvršbe (sorazmernost uporabljenih prisilnih izvršilnih sredstev), dostojanstven način opravljanja (neposrednih dejanj) izvršbe in pozitivne obveznosti izvršilnega sodišča, da z ustreznim aktivnim postopanjem po uradni dolžnosti zavaruje interese šibkejšega. Zanimanje disertacije je razširjeno na pomen poustavljanja (konstitucionalizacije) civilnega izvršilnega prava.
S poustavljanjem tradicionalnemu pospeševanju v izvršilnem postopku dodamo pravo mero zaviranja in preprečimo pretirani formalizem pri sojenju, zlasti pa tradicionalno poudarjenemu privilegiranemu položaju upnika dodamo pravo mero naklonjenosti in občutek za varstvo dolžnika in posebej
šibkejšega. Pod vplivom odločitve ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji in aktualnih odločitev USRS ter prava EU so socialni vidiki spoštovanja človekovega dostojanstva v slovenskem civilnem izvršilnem postopku vendarle bolje zaživeli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, ustavno načelo socialne države, civilni izvršilni postopek, varstvo šibkejšega, ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe, pozitivne obveznosti države, poustavljanje
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 1876; Prenosov: 207
Celotno besedilo (5,49 MB) |
209. |
210. Uredba GDPR (EU) 2016/679 in izrečene globeTjaša Marolt, 2023 Opis: Leto 2018 je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov prelomno leto, kajti začela je veljati Uredba GDPR (EU) 2016/679. Ţivimo v času, kjer se tehnologija bliskovito širi in razvija, hkrati pa smo priča vse večji globalizaciji sveta. Zaradi vsega prej omenjenega je bilo treba v Evropski uniji zagotoviti in na novo vzpostaviti pravna pravila in poleg tega zastaviti visoko raven varstva, ko govorimo o temeljni človekovi pravici – pravici do zasebnosti (pravici do varstva posameznikovih osebnih podatkov).
Uredba GDPR (EU) 2016/679 je postavila trdnejši okvir varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji, čeprav Uredba GDPR (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta velja ţe od leta 2018, nam še vedno ni uspelo prenoviti zakonodaje. Trenutno veljaven zakon na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji je ZVOP-1, ki se mu čas počasi izteka, saj je nov zakon ZVOP-2 pripravljen na podpis pri Vladi Republike Slovenije. Zakaj je trajalo več kot štiri leta, da bomo dobili nov zakon, in zakaj smo edina evropska drţava, ki še nima ustrezne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, bom razloţila v nadaljevanju. Uredba GDPR (EU) 2016/679 za kršitve svojih določb predpisuje tudi globe. V magistrskem delu bom predstavila do zdaj najbolj prepoznavne primere in kakšni so zneski izrečenih glob do zdaj. Obravnavala bom tudi vlogo Informacijskega pooblaščenca in v kakšnem poloţaju je trenutno v povezavi z Uredbo GDPR 2016/679.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: GDPR, ZVOP-1, ZVOP-2, globe, Informacijski pooblaščenec, uredba, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 558; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,15 MB) |
