11. |
12. Vpliv preventivnih aktivnosti na zmanjševanje kriminaliteteManuel Vesel, 2012 Opis: Izvajanje preventivnega dela v policiji je zelo pomembno pri preprečevanju kriminalitete. Uspeh pri tem je zelo odvisen od pravilnega pristopa policije in izvajanja policijskega dela v skupnosti. Rezultati kvalitativne raziskave na območju Policijske uprave Novo mesto, ki smo jo izvedli s pogovori v štirih fokusnih skupinah, so pokazali, da izvajanje preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjševanje kriminalitete. Najuspešnejše metode so vse oblike svetovanja in opozarjanja, neformalno druženje in povezovanje ter izobraževanje otrok in odraslih. Učinkovitost preventivnih aktivnosti se kaže v odpravi dejavnikov za nastanek kaznivih dejanj in v ozaveščanju ljudi. Na učinkovitost pa vplivajo izvedbene težave, ki predstavljajo veliko oviro pri uspešnosti preventivnih aktivnosti. Iz končnih ugotovitev raziskave lahko sklepamo, da izvajanje preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjševanje kriminalitete s tem, da se poizkušajo odpraviti težave, ki to preprečujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policijsko delo, skupnost, vpliv preventivnih aktivnosti, vodja policijskega okoliša, Policijska uprava Novo mesto, kriminaliteta, zmanjševanje, kvalitativna raziskava, fokusne skupine, uspešnost preventive, izvedbene težave
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 2470; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
13. Podatkovna analiza kolektivnega spomina na teroristične napadeJure Zorič, 2017 Opis: V naši kolektivni družbi smo obkroženi z internetom in drugimi mediji; opažamo, da na nas vplivajo različni faktorji, ki nas na nekaj spomnijo. V diplomski nalogi sta preučevana kolektivni spomin in odziv populacije na odmevne dogodke. Raziskava je narejena s pomočjo analize podatkov o ogledih člankov tovrstnih dogodkov in njihovih trendov zanimanja določene populacije. V raziskavi se skuša dokazati, da določeni faktorji oziroma parametri sprožijo spomin na pretekli dogodek, ko se zgodi dogodek s podobno tematiko. Na primer, ko se zgodi odmeven dogodek, bodo ljudje na spletu z veliko verjetnostjo iskali ne samo informacij o tem napadu, ampak tudi informacije o preteklih terorističnih napadih po Evropi in drugje po svetu. V nalogi bodo obravnavani dogodki, ki so se zgodili v razsežnosti nekaj let, med seboj kvantitativno primerjani, skušali bomo dokazati, da kraj in povezava močno vplivata na kolektivni spomin na dogodek. Teroristični napadi so izbrani kot primer, ki sprožijo močan emotivni odziv in spomin na pretekle dogodke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolektivni spomin, podatkovna analiza, teroristični napadi, odziv populacije na dogodek, trend zanimanja za dogodek, vpliv medijev
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2870; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,73 MB) |
14. Vpliv družbenih omrežij na nakupno vedenje potrošnikaŠpela Šešerko, 2018 Opis: Družbena omrežja vplivajo na življenje vseh uporabnikov tako pozitivno kot tudi negativno, posredno in neposredno. Številne blagovne znamke se tega zavedajo ter vse svoje strategije orientirajo v to smer. Družbena omrežja so pogosto začetnik nakupnega procesa potrošnika, ne da bi se tega zavedal.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem so predstavljena družbena omrežja, kako jih podjetja vključujejo v svoje delo in kako vplivajo na potrošnika ter ali se tega zavedajo. Znotraj empiričnega dela so ugotovitve pokazale, da so družbena omrežja večkrat sprožilec nakupa, še večjo vrednost pa imajo mnenjski voditelji, katerih delo večina potrošnikov ne razume v popolnosti, a jim kljub temu sledi. Skozi analizo se je pokazalo tudi to, da potrošniki veliko bolj zaupajo podjetjem z vzpostavljenimi profili na družbenih omrežjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družbena omrežja, nakupni proces, mnenjski voditelji, vpliv družbenih omrežij.
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 3098; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,09 MB) |
15. Vpliv države na visoko šolstvoSuzana Rupnik-Nekič, 2018 Opis: Znanje je vrednota, brez katere se ne moremo uspešno vključiti v vsakdanje družbene odnose ali v poslovni svet ter predstavlja nevidno bogastvo vsakega naroda. Pot do znanja mora vsak posameznik najti sam, pri tem mu pomagata družina in država. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se vse evropske družbe soočile z izrazitimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi spremembami, kar je vplivalo tudi na dogajanja v tedanji Jugoslaviji. Slovenija, Srbija, Hrvaška in Črna gora so predstavljale štiri izmed šestih socialističnih republik tedanje Jugoslavije, v katerih je veljal centraliziran sistem izobraževanja, kar pomeni, da so bili tradicionalni izobraževalni sistemi pogojeni s planskim sistemom in socialistično ideologijo. Vse omenjene države so podpisnice Bolonjske deklaracije in so implementirale bolonjski proces v svojo visokošolsko zakonodajo. Doktorska disertacija se osredotoča na primerjavo visokošolskega sistema obravnavanih držav, proučuje zakonsko ureditev visokega šolstva oziroma uspešnost pri uresničevanju sprejetih reformskih ciljev, problematiko financiranja javnih in zasebnih univerz ter pojav konkurenčnosti med zasebnimi in javnimi univerzami. Osrednji namen disertacije je ugotoviti, ali je visoko šolstvo še vedno podvrženo politiki države.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: visoko šolstvo, izobraževanje, financiranje, bolonjski proces, avtonomija, konkurenca, vpliv države
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 2215; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,21 MB) |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
