51. Zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnostiMateja Kocjan, 2024 Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti.
Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno: 13.03.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
52. POJAVNOST SIMPTOMATIKE IZGORELOSTI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH IN SODELAVCIHJasmina Koci Klopčič, 2024 Opis: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar).
Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let.
Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Objavljeno: 20.04.2024; Ogledov: 153; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,05 MB) |
53. ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V URGENTNI DEJAVNOSTIIzidor Hotko, 2024 Opis: Izhodišča: Čustveno stabilen zdravstveni delavec je manj dovzeten za doživljanje negativnih čustev. Svoje delo opravlja bolj kakovostno in celovito, čustveno neravnovesje pa vodi v napake pri delu in s tem škoduje tako pacientu kot tudi delovni organizaciji. Namen naše raziskave je raziskati čustveno stabilnost med zdravstvenimi delavci v urgentni dejavnosti.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo s tehniko anketiranja zbrali podatke, ki smo jih nato strukturirali in analizirali, za teoretični del pa uporabili sekundarne vire, pridobljene s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. V raziskavi je sodelovalo 92 zaposlenih delavcev v zdravstveni negi s srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev (55 %; 50) lahko obvlada stres na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu je občutila večina anketirancev (61 %; 56). Menimo, da je zaradi pomanjkanja možnosti pogovora s strokovnim osebjem v organizaciji večina zdravstvenih delavcev iz tega razloga že morala koristiti bolniški stalež. Pogovor s sodelavci in/ali nadrejenimi je zelo koristen in zdravstvenim delavcem pomaga pri obvladovanju svojih čustev. Organizacije premalo zagotavljajo dodatna usposabljanja na temo obvladovanja stresa in čustev v urgentni dejavnosti, kar se izvaja, pa ni zadovoljivo.
Razprava: Čustvena stabilnost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti vpliva na pojav stresa, obvladovanje stresa in na pojav izgorelosti. Za zdravstvene delavce je torej nujno, da se naučijo različnih metod, ki jim bodo pomagale pri obvladovanju čustev ter posledično doživljanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustvena stabilnost, stres, izgorelost, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno: 24.05.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 1
Celotno besedilo (603,59 KB) |
