Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1041 - 1050 / 2022
First pagePrevious page101102103104105106107108109110Next pageLast page
1041.
Predstavitev in analiza sodbe ustavnega sodišča v zadevi Patria
Tjaša Ozimek, 2018

Published: 30.10.2018; Views: 2260; Downloads: 186
.pdf Fulltext (960,90 KB)

1042.
Dedovanje tujcev - čezmejno dedovanje
Anja Kostanjevec Kravanja, 2018

Abstract: S prostim pretokom oseb znotraj držav članic Evropske unije se število dedovanj s čezmejnim elementom iz dneva v dan povečuje. Na eni strani lahko govorimo o državi dejanskega prebivališča, na drugi strani o matični državi oziroma državi izvora. Ena izmed posledic migracij znotraj Evropske unije je nedvomno tudi dedovanje, ki pa je bilo zaradi različnih nacionalnih ureditev dednega prava v vsaki državi članici močno oteženo. Na ravni Evropske unije je bilo zato nujno treba sprejeti resolucijo, ki bi tovrstne ovire, če žene v celoti odpravila, pa vsaj močno zmanjšala.Ta resolucija bi bila v pomoč ne samo sodiščem ali drugim pristojnim organom, temveč tudi vsem državljanom Evropske unije. Navedeni razlogi so privedli do sprejetja Uredbe št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti,pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Na njenem temelju je bila sprejeta še Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9. decembra 2014.Skupaj tvorita temeljni dokument, zavezujoč v vseh državah članicah razen v Združenem kraljestvu, na Irskem in Danskem, ki je harmoniziral področje dednega prava in z njim povezane postopke ter uvedel evropsko potrdilo o dedovanju.
Published: 30.10.2018; Views: 2833; Downloads: 155
.pdf Fulltext (1,51 MB)

1043.
Analiza instituta napotitve delavcev v Evropski Uniji
Tina Devetak, 2017

Abstract: Napotitev delavcev je pravni institut, oblikovan na ravni Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) z namenom krepitve načela prostega pretoka storitev. Je razmerje, v katerem delodajalec iz domače države članice svojega zaposlenega napoti v drugo državo članico, da za časovno omejeno obdobje za naročnika v tej državi opravlja storitev. V zvezi z napotitvijo so v praksi države polarizirane na tiste, ki večinoma napotujejo, in tiste, ki večinoma sprejemajo delavce. Čeprav je namen napotitve približevati države članice EU oz. EGP prek integracije s krepitvijo notranjega trga, se prek nje kaže vrzel med njimi -tako socialno, ekonomsko kot politično. Ključna težava pri tem je iskanje primernega razmerja med ekonomsko in socialno perspektivo zakonodaje v praksi, ki ločuje udeležence, ki so na eni strani države članice z nižjim gospodarskim standardom ter podjetja, ki so podporniki ekonomskega vidika, na drugi strani pa države članice EU, ki so povečini starejše demokracije z višjo stopnjo varstva socialnih pravic, ter delavske organizacije, ki od evropskih zakonodajalcev zahtevajo sprejem jasnejših pogojev za zaščito napotenih in posledično domačih delavcev.Problematika je javnosti komaj vidna ali poznana, a dviguje veliko vprašanj, tudi bistvenih za razvoj Evropske unije v prihodnosti. Kako približati tako raznolike države, ne da bi se jim odvzel še dodaten del suverenosti? Kako najti primerno ravnovesje med dvema temeljnima, a neskladnima načeloma, kateri se obe štejeta kot gradnika Evropske unije? Kateri od strank v sporu naj se ugodi v večji meri? Napoteni delavci so v veliko primerih zlorabljani in izigrani -in tega se zgolj s spreminjanjem zakonodaje ne da preprečiti. Čeprav je pomembno, da je ta dobro zastavljena, je za primerno delovanje instituta nujno sodelovanje med državami, ki se morajo poenotiti glede interesov in načina delovanja.
Published: 30.10.2018; Views: 2742; Downloads: 123
.pdf Fulltext (1,02 MB)

1044.
#The #use of the public private partnership in the delivery of public services in Kosovo - waste management
Diamant Murseli, 2016

Abstract: Qëllimi i kësaj teme është që të përmbledhëpraktikën e mirë Evropiane në grumbullimin e mbeturinave me qëllim që të informojëdhe të diskutojë në të ardhmen lidhur me ofrimin e shërbimeve të grumbullimit të mbeturinave dhe menaxhimit në Kosovë,etë ofrohet ambienti i pastër. Ambienti i pastër është një çështje e rëndësishme për të gjitha vendet, ai ndikon në shëndetin e popullatës por edhe ndikohet nga cilësia e shërbimeve të pastrimit. Sistemi aktual i menaxhimit dhe grumbullimit të mbeturinave në Kosovë është i dobët. Qytetaret çdo ditë janë në kontakt më mbeturina dhe kjo situatë është serioze, e cila potencialisht ndikon në shëndetin e tyredhe shpie në dëme mjedisore. Për zgjidhjen e kësaj situate nuk janë duke u ndërmarrë masa efektive përmes shërbimeve gjithpërfshirëse të mbledhjes së mbeturinave të cilat përfshijnë klasifikimin, përpunimin dhe riciklimin e mbeturinave. Hartues i Planit të Republikës së Kosovës përMenaxhimin e Mbeturinave ështëMinistria e Mjedisit dhe Planifikimit Hapsinor. Megjithatë,deri më sot në këtë drejtim është duke u punuar shumëpak, ngase deri më sot kemi shumëvende të cilat nuk mirëmbahen fare nga mbeturinat. Pra, kemi ambient të papastër që sot te shoqëria jonë është duke ndikuar keq, mirëpome ndihmën e Partneritet Publiko-Privat do të krijohejnjë zgjidhje shumëe mirëpër një ambient të pastër dhe të shëndetshëm.
Published: 30.10.2018; Views: 1413; Downloads: 109
.pdf Fulltext (872,60 KB)

1045.
Unjust provocation in turkish penal law
Öznur Ümüt, 2016

Published: 30.10.2018; Views: 1657; Downloads: 114
.pdf Fulltext (754,62 KB)

1046.
1047.
Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji
Tamara Kreže, 2018

Abstract: Policija kot organ izvršilne oblasti v družbi opravlja pomembne naloge, ki imajo represiven in tudi preventiven značaj. Za učinkovito opravljanje zakonitih policijskih nalog mora imeti policija na voljo tudi določena pooblastila ter prisilna sredstva.Prisilna sredstva predstavljajo posebno obliko policijskih pooblastil in so omejena numerus clausus. Taksativno jih našteva zakon. Ker gre pri njihovi uporabi za občutljivo polje posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, na tem področju veljajo še posebna pravila in načela. Leta 1998 je bil sprejet ZPol, ki je urejal tudi področje uporabe prisilnih sredstev v slovenski policiji, in sicer vse do leta 2013, ko je bil sprejet ZNPPol. Primerjava obeh pravnih ureditev obravnavanega področja je pokazala,da med njima obstojijo nekatere bistvene razlike. Gre predvsem za prenos velikega števila določb iz starega Pravilnika o policijskih pooblastilih v ZNPPol, torej za prenos določb z ravni podzakonskega predpisa na raven zakona. Poleg tega so bile nekatere določbe, ki jih vsebuje veljavna pravna ureditev, tudi dopolnjene in razširjene. Veljavna ureditev obravnavanega področja se je izkazala za primernejšo in je torej z vidika zakonitosti dela policije ter varstva človekovih pravic boljša kot predhodna.
Published: 30.10.2018; Views: 3083; Downloads: 246
.pdf Fulltext (841,83 KB)

1048.
Pravna ureditev obnovljivih virov v Sloveniji
Marinela Stevanović, 2017

Abstract: Pri pisanju magistrskega dela sem želela ugotoviti trenutno stanje obnovljivih virov v Sloveniji in v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) (kaj nas čaka v prihodnosti). Med prebiranjem domače in tuje literature sem spoznala, da so potrebne spremembe, saj nam v nasprotnem primeru grozi izumrtje. O zelenih virih je bilo napisane veliko strokovne literature, organizirana so bila številna srečanja, konference, sprejeti so bili akti, podpisani sporazumi. Obnovljivi viri in zelena tehnologija so zaželeni. Prepogosto se dogaja, da so pričakovanja visoka, zato projekti propadejo. Krivci so različni: politika, pomanjkanje denarja, interesa, strah pred spremembami, okoliško prebivalstvo... Tako kot drugi fosilni energetski projekti tudi obnovljivi viri potrebujejo svoj čas, denar, potrpljenje in poslovno priložnost. Če želimo imeti zeleno okolje, se moramo nečemu odreči ali spremeniti. Prizadevati si moramo za čisto naravo in da zanjo dobro skrbimo. Potrošniška družba sebe postavlja na prvo mesto, narava je zgolj sredstvo za izkoriščanje, posledice nas ne zanimajo. Človek brez narave ne more živeti, narava brez človeka z lahkoto. Človeški posegi v naravo morajo biti dobro premišljeni, saj je treba naravne ekosisteme ohraniti tudi za prihodnje generacije. Z naravo moramo imeti enakovreden odnos, obstajati mora okoljska morala, ki sejo je treba naučiti že od malih nog. Kapitalizem je zabrisal meje in povzročil veliko škode ter hudega. A ostati moramo pozitivni, saj so obnovljivi viri energije energenti prihodnosti. Vendar to lahko dosežemo le, če bomo pripravljeni spremeniti svoje razmišljanje, način dela in življenja.
Published: 23.10.2018; Views: 2539; Downloads: 143
.pdf Fulltext (1,45 MB)

1049.
Vloga evropske komisije v rednem zakonodajnem postopku Evropske Unije
Jakob Stanič Gruden, 2017

Published: 23.10.2018; Views: 2439; Downloads: 120
.pdf Fulltext (1,30 MB)

1050.
Analiza presude ICTY u predmetu gotovina
Srećko Petričević, 2016

Published: 23.10.2018; Views: 1843; Downloads: 115
.pdf Fulltext (1,56 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top