1061. |
1062. Primerjava evro-kontinentalnega pravnega sistema z anglosaškimUrban Rozman, 2017 Opis: Svoje diplomsko delo bom seveda začel z zgodovinskim uvodom. Analiziral bom primerjana pravna sistema od njihovih začetkov pa do sodobnejših časov. Kot vsi vemo so na pravo in njegov razvoj vplivali predvsem štirje dejavniki. Prvi je antika. Rimsko pravo predstavlja mati kontinentalne pravne ureditve, natančneje civilnega prava, še danes se namreč uporabljajo nekatere ureditve, ki veljajo že tisočletja. Drugi dejavnik predstavlja germansko združeno mišljenje. Pravne ureditve germanskih plemen pred pokristjanjevanjem. Tretji dejavnik je srednjeveška cerkev in kanonsko pravo. Zadnji ter nekoliko kasnejši dejavnik pa je moderni liberalizem. Na tej točki različnih virov prava, se ne bom preveč zadrževal, v svoje delo sem jih umestil bolj zaradi začrtanja smeri katere se bom držal. Več pozornosti bom naklonil zgodovinskemu razvoju običajnega prava ali common law, ter kontinentalni pravni ureditvi in njeni zgodovinski poti. Nadaljeval bom z "uvodom" v osrednjo temo svojega dela, to pa je primerjava civilnega prava in comon law danes. Nadalje bom izpostavil vsako od naštetih področji posebej, znotraj njih samih pa sem si izbral nekaj tem, ki jih bom najprej definiral in nato primerjal. Svojo analizo sem ločil na materialno in procesno pravno ureditev sistemov. V primerjalno množico materialnega prava sem zajel causo, pogodbe v korist tretjih oseb, preklic ponudbe, višjo silo in naključje, kršitev pogodbe in krivdo, odškodninsko odgovornost, zamudo in prenos lastništva, menico, hipoteko ter še nekaj drugih. V primerjalni množici procesnega prava pa je zajeto naslednje: vročanje, določitev dejstev, sprejem in zanesljivost dokazov ter rubež. Vse zgoraj naštete teme so zelo obsežno urejene in že za eno bi bilo dovolj gradiva, za celo diplomsko nalogo, zato sem pri vseh izpostavil ter nato primerjal le bistvo.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 2354; Prenosov: 195
 Celotno besedilo (773,48 KB) |
1063. Pravica do izobraževanja kot človekova pravicaRiana Resnik, 2017 Opis: Magistrsko delo v štirih vsebinskih sklopih obravnava pravico do izobraževanja kot eno izmed temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V prvem sklopu magistrskega dela sem predstavila pravico do izobraževanja kot človekovo pravico ter na kratko orisala njen zgodovinski razvoj. Pri predstavitvi aktualnega razvoja pravice do izobraževanja sem s pomočjo statističnih podatkov ugotavljala dejansko stanje sistemov izobraževanja ter raven izobraženosti ljudi v Sloveniji in po svetu. Drugi sklop magistrskega dela je namenjen analizi pravice do izobraževanja skozi mednarodnopravne dokumente, v katerih je pravica vsebovana.Pravica do izobraževanja je bila formalno priznana kot človekova pravica s sprejetjem Splošne deklaracije o človekovih pravicah, od takrat pa je bila vključena v številne mednarodne konvencije oz. pakte, pri čemer pomembno vlogo igrata OZN in UNESCO. Tretji sklop magistrskega dela vključuje analizo pravice do izobraževanja v Sloveniji, kjer sta predstavljena razvoj pravice do izobraževanja skozi pretekle ustave ter njena sedanja ustavna in zakonska ureditev. Zadnji vsebinski sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi in analizi primerov kršitve pravice do izobraževanja v okviru precedenčne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter izbranih primerov tuje ustavnosodne prakse.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 3458; Prenosov: 368
Celotno besedilo (1,06 MB) |
1064. |
1065. |
1066. |
1067. |
1068. Mednarodnopravni status JeruzalemaAndraž Slatnar, 2018 Opis: Mesto Jeruzalem je skozi zgodovino igralo pomembno vlogo med tremi abrahamskimi religijami:krščanstvom, judovstvom in islamom. Za vsa tri verstva predstavlja sveto mesto in ima poseben kulturno-zgodovinski pomen, saj naj bi pomenilo tako njihovo stičišče, kot tudi mirno sobivanje v medsebojni toleranci. Žal pa je Jeruzalem v samem središču izraelsko-palestinskega konflikta, saj si ga obe strani lastita zaradi njegovega položaja. Oboji si ga namreč želijo za prestolnico svoje države in nihče pri tem ni pripravljen popuščati. Tudi ko se dolgotrajna pogajanja vendarle premaknejo v želeno smer, pa na koncu bodisi zaradi pritiskov javnosti bodisi zaradi zunanjih vplivov (kot je odpiranje tujih veleposlaništev v mestu) vsa prizadevanja padejo v vodo in sprta protagonista se zopet znajdeta vsak na svojem bregu.Pričujoče diplomsko delo bo skušalo na karseda nepristranski način predstaviti pravni položaj Jeruzalema, ki je v mednarodni skupnosti sporen, podvržen različnim razlagam in v nemilosti vsakokratnega menjavanja vladajočih elit tako doma kot v tujini. Ob tem se bo še posebej ozrlo na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ameriško veleposlaništvo preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar je še dodatno zaostrilo napetosti na tem območju in skrhalo že tako šibek mir med glavnima akterjema.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 2982; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,67 MB) |
1069. |
1070. Pritožba v upravnem sporuMaruša Hadžič Medja, 2018 Opis: Vsebina diplomske naloge se nanaša na pravico do pritožbe v upravnem sporu, ki jo zagotavlja že Ustava, zato mora biti ustrezno urejena tudi v postopku upravnega spora. Glede na ostale sodne postopke je omejena zaradi specifičnosti postopka, ki se začne že pred upravnim organom v postopku izdaje upravnega akta. Pri upravnem sporu gre za sodno kontrolo nad zakonitostjo delovanja uprave, s katero se varujejo pravice in pravni interesi posameznikov in pravnih oseb. V okviru upravnega spora sodniki, ki so vezani samo na Ustavo in zakon, odločajo o zakonitosti in pravilnosti aktov, izdanih s strani državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Zakon, ki ureja postopek upravnega spora, je Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), ki je bil sprejet leta 2006 z začetkom veljave leta 2007. V njem so urejena tudi pravna sredstva, ki so na voljo strankam upravnega spora.O pritožbi nad sodno odločbo prve stopnje odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.Poleg pritožbe je zoper odločitev Upravnega sodišča mogoče vložiti tudi revizijo, ki pa je za razliko od pritožbe izredno pravno sredstvo. O reviziji je prav tako pristojno odločati Vrhovno sodišče. Od sprejetja novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je revizija tudi v upravnem sporu urejena nekoliko drugače. Namen naloge je predstaviti institut pritožbe v procesu upravnega spora in ugotoviti, če ustreza merilom pravnega sredstva iz Ustave.
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 2455; Prenosov: 325
Celotno besedilo (446,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
