1341. Prijetje storilcev kaznivih dejanj v objektih - operativna in pravna izhodišča specialne enoteAleš Markovič, 2017 Opis: V magistrskem deluje prikazana pot Specialne enote od njenih začetkov do danes, razumevanje pojma specialna enota ter organiziranost, ki se je skozi obdobja spreminjala. Poznavanje zgodovine je pomembno za prihodnji razvoj in izboljšave na vseh področjih dela,v katere je Specialna enota vključena. Predstavljena je zakonska podlaga za njeno delovanje ter njena primerjava s sorodnimi tujimi enotami, kjer sta predstavljeni nemška zvezna in deželna enota. V nadaljevanju je opisana zakonska podlaga za izvedbo dveh policijskih pooblastil, ki s svojimi dejanji posegata v ustavno zavarovane dobrine. To sta prijetje oziroma začasna omejitev gibanja in vstop v stanovanje. Oba termina,sta povezana z osebno svobodo in nedotakljivostjo posameznega subjekta, zaradi česar je nazorno prikazana pravna podlaga in način izvedbe posameznega policijskega pooblastila ter njuna primerjava z zakonodajo Zvezne Republike Nemčije.Ugotavlja se, da je normativno pravna ureditev prijetja in vstopa v stanovanje v RS primerljiva z Zvezno Republiko Nemčijo.Skozi nalogo se sprehodimo skozi proces usposabljanja pripadnikov Specialne enote, njihovo osebno opremo, opremo, potrebno za izvedbo naloge, ki je pogojena z vstopom v objekt ter predstavljene težave, ki spremljajo enoto pri nakupu posameznih tehničnih sredstev. S konkretnim podajanjem in navajanjem dejstev skozi celotno nalogo potrjujem postavljene hipoteze, ki govorijo o primerni opremljenosti in usposobljenosti pripadnikov Specialne enote ter o sorazmernosti uporabe policijskega pooblastila začasna omejitev gibanja.
Ključne besede: Specialna enota, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku, človekove pravice, prijetje, začasna omejitev gibanja
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2950; Prenosov: 219
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
1342. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora - dileme in sodna praksaGregor Režek, 2018 Opis: Temeljni cilj storilcev kaznivih dejanj in organiziranih kriminalnih družb, ki izvršujejo kazniva dejanja, ki generirajo protipravno premoženjsko korist, je, da pridobljeno premoženje zadržijo in "uživajo". V mnogih državah, tudi v Republiki Sloveniji, so aktivnosti organov pregona poleg odvzema prostosti in obsodilnih sodb že dolgo usmerjene v iskanje, začasni zaseg in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Odvzem premoženja so urejali različni zakoni, leta 2010 pa so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije v obravnavo vložili Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora(v nadaljevanju ZOPNI). Zakon je v naš pravni red vnesel veliko novosti (odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki poteka po pravilih civilnega postopka, institut obrnjenega dokaznega bremena), zato je bilo že ob sprejemu v strokovni javnosti izpostavljenih več dilem. Na začetku uporabe ZOPNI oziroma v fazi obravnave nekaterih odmevnih zadev, ki so organiziranim kriminalnim skupinam prinesle ogromno protipravno premoženjsko korist, je bilo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije sproženih več postopkov za presojo ustavnosti posameznih členov in tudi zakona kot celote.Ti postopki so bili razlog za prekinitev več pravdnih postopkov odločanja o tožbah za odvzem premoženja nezakonitega izvora, zato so bili do sedaj pravnomočno zaključeni le trije postopki.Magistrsko delo je sestavljeno iz več sklopov. V posameznih sklopih opišem druge zakone, ki vsebujejo določila v zvezi s premoženjem, pridobljenim na nezakonit način, ZOPNI, dileme ob njegovem sprejemanju, podobne predpise treh evropskih držav, odločbe ustavnega sodišča in do sedaj pravnomočno zaključene postopke.
Ključne besede: premoženjska korist, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, sodna praksa
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3513; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,03 MB) |
1343. |
1344. Korupcija v javnem zdravstvu - z roko v roki z zasebnim sektorjemManca Cvirn, 2016 Opis: Korupcija je pogost problem modernih družb in zaznamuje vrh seznama negativnih pojavov tudi v Sloveniji. Obstaja mnogo različnih definicij korupcije, vsem pa je skupno protizakonito, nepošteno in neetično ravnanje oseb na pozicijah moči z namenom pridobitve osebne koristi. Do korupcije pri oddaji javnega naročanja v javnem zdravstvu prihaja tako na področju gradenj kot pri nabavi medicinske opreme in pripomočkov. Javno naročanje v zdravstvu bi moralo slediti načelom transparentnosti, nediskriminatornosti in tekmovalnosti na način izbire najboljšega ponudnika in najbolj racionalne porabe javnih sredstev, sicer konflikt interesov ob trčenju javnega sektorja s privatnim lahko privede do korupcije. Obstaja dokaj primeren zakonski in institucionalni okvir, toda njegova implementacija v prakso in uspešen pregon korupcije v zdravstvu ostajata na nizki ravni, kar gre predvsem na račun pomanjkljivih kontrolnih mehanizmov in pomanjkanja sodelovanja med vsemi organi, katerih naloga sta preprečevanje in pregon korupcije. Za zmanjševanje in odpravljanje prisotne korupcije na področju javnih naročil je potrebno uvesti programe izobraževanja o nujnosti integritete zaposlenih, ki so kakor koli povezani z javnim naročanjem v zdravstvu, kot tudi uvesti programe ozaveščanja javnosti o škodljivih posledicah korupcije.
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebni sektor, korupcija, javna naročila, gradnje, medicinska oprema in pripomočki, javna sredstva
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2808; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,21 MB) |
1345. Razvoj pomorskega mednarodnega prava in morski pasoviPatricia Komac, 2016 Opis: Pomorsko mednarodno pravo je del mednarodnega javnega prava, ki se ukvarja z morskimi pasovi in govori o suverenosti subjektov nad temi morskimi ozemlji. Pojem morja, ki je po definiciji opredeljeno kot slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami, je pomemben ekonomski vir človeštva kakor tudi sredstvo komunikacije, kjer sta se postopoma razvila plovba in izkoriščanje morskih bogastev. Razvoj, ki je potekal preko morja, pa je ustvaril tudi konflikte med obmorskimi državami, kot na primer poseganje v morski prostor države, in s tem se je izkazal interes države, da se to poseganje omeji,in sicer z ureditvijo tega področja. Najpomembnejši vir pomorskega mednarodnega prava pa je Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,bolj znana pod okrajšavo UNCLOS. Velik korak za pomorsko mednarodno pravo je naredil avtor Hugo Grotius v delu Svobodno morje (Mare Liberum). Postavil je pravno prepričljivo tezo, da morja ni mogoče učinkovito okupirati in zato tudi ne deliti, kar je imelo velik vpliv na poznejše ureditve. Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. Znotraj te celote pa lahko glede na različen mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. Deli morja, ki so bližje obali, v večji ali manjši meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos do drugih držav uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. V tem smislu ločimo: notranje morske vode, teritorialno morje, zunanji morski pas, epikontinentalni pas, izključno ekonomsko cono, odprto morje.
Ključne besede: Hugo Grotius, Svobodno morje, notranje morske vode, režim odprtega morja, teritorialni morski pas, UNCLOS
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3220; Prenosov: 226
Celotno besedilo (836,66 KB) |
1346. |
1347. |
1348. |
1349. Vpliv prava Evropske unije na razvoj in učinkovitost delovanja skupne zunanje in varnostne politikeOlga Štrukelj Skubic, 2008 Ključne besede: Evropa, Evropska unija, pravo EU, skupna zunanja in varnostna politika, obrambna in mirovna politika, človekove pravice, varnost, svoboda, mir in stabilnost, integracija
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2664; Prenosov: 131
Celotno besedilo (745,56 KB) |
1350. |
