Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: mediji, omejitve, svoboda, zakonodaja, pravice
Objavljeno: 30.08.2022; Ogledov: 568; Prenosov: 70
Celotno besedilo (757,38 KB)

Ključne besede: občina, župan, občinski projekt, širitev pokopališča, procesi projektnega managementa
Objavljeno: 30.08.2022; Ogledov: 619; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,98 MB)

Ključne besede: družina, razveza, mediacija, čustva, otrok, razhod
Objavljeno: 30.08.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 66
Celotno besedilo (926,54 KB)

Opis: Na slovenskem nepremičninskem trgu je v zadnjih letih moč opaziti, poleg nenadnega dviga cen, tudi zelo raznoliko obnašanje cen, še posebej, če primerjamo nepremičnine po neto tlorisnih površinah. Na splošno velja, da je cena odvisna od številnih dejavnikov, ki se večinoma nanašajo na stanovanje samo, vendar pa cena tudi variira glede na neto tlorisno površino nepremičnine. Krivulja cen nepremičnin je nelinearna in je načeloma v obliki črke U, kar pomeni, da z rastjo neto tlorisne površine cena najprej pada, nato pa pri zelo velikih nepremičninah ponovno začne naraščati. V diplomskem delu smo izvedli analizo cen nepremičnin, po skupinah, glede na neto tlorisno površino stanovanj. Med seboj smo primerjali nepremičnine, ki so imele podobne karakteristike, od lokacije, stanja, pravnega statusa ipd. Poleg izvedene analize smo izvedli tudi anketo s predstavniki različnih nepremičninskih agencij iz Ljubljane, slovenske Obale in Maribora. Z diplomskim delom smo želeli prikazati vpliv velikosti nepremičnine na njeno končno tržno vrednost, kar smo dosegli z izrisom krivulje cen nepremičnin na m2 . Ugotovili smo, da so manjša stanovanja, do 50 m2 neto tlorisne površine, z urejenim parkiriščem in zaželeno (mikro) lokacijo, gledano na enoto stanovanja €/m2, dražja od večjih ter da je krivulja vrednosti nepremičnine od velikosti nelinearna
Ključne besede: cene, stanovanje, krivulja, neto tlorisna površina, nelinearno
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 545; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Ključne besede: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Objavljeno: 19.08.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 53
Celotno besedilo (729,79 KB)