241. Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravuAnja Klara Gorenšek, 2021 Opis: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Ključne besede: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 745; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (692,43 KB) |
242. Upravljanje zaupnih in občutljivih informacij družbePetra Bučinel, 2021 Opis: Gospodarske družbe se ob vsakodnevnem poslovanju srečajo z različnimi informacijami, ki jih razvrščajo v kategorije: javno, interno, zaupno in strogo zaupno. Če informacije niso javne, imajo družbe interes zaupne in občutljive informacije obdržati interno, zato z njimi upravljajo in ravnajo po navodilih, sprejetih v internih aktih upravnega odbora. Med občutljive in zaupne informacije štejemo poslovno skrivnost, osebne podatke in ostale interne informacije družbe. Načini in metode ohranjanja tovrstnih informacij v družbah se z leti spreminjajo. Ob prvotnih načinih, kot so varno shranjevanje papirnatih dokumentov in varno uničevanje ter ozaveščanju zaposlenih, so se z informacijsko- komunikacijsko dobo razvile še ostale metode upravljanja, ki opisujejo varno elektronsko poslovanje in komunikacijo ter sisteme upravljanja varovanja informacij. Vsi pristopi in načini ohranjanja informacij so potrjeni z zakonsko podlago, ki narekuje določena pravila in omejitve. Prav tako pa se v 21. stoletju pojavijo drugačne možnosti odtujitve in zlorabe raznih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Tudi za te primere zakonodaja narekuje primerne sodne postopke in sankcije. Gospodarske družbe lahko s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil uspešno ohranjajo zaupnost, celovitost in dostopnost informacij. Vedno pa kljub vsem načinom upravljanja ostaja nek odstotek, ki lahko pripelje do določenih posledic. Navsezadnje živimo v informacijski dobi, s hitrim napredkom informatike in s tem z večjimi izzivi ohranjanja informacijske varnosti.
Ključne besede: gospodarska družba, občutljive in zasebne informacije, poslovna skrivnost, upravljanje informacij, zakonodaja, informacijska doba
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 823; Prenosov: 45
Celotno besedilo (545,38 KB) |
243. Pravni, davčni in finančni vidik oddajanja nepremičnin prek spletnega portala Airbnb v primerjavi s standardnim oddajanjem nepremičnin v SlovenijiKlara Lombar, 2021 Opis: Namen diplomskega dela je na podlagi študija navedene literature predstaviti spletni portal Airbnb in najemniški trg v Sloveniji. Prav tako je namen ozavestiti ljudi o prednostih in slabostih oddajanja nepremičnin prek Airbnbja v primerjavi s standardnim oddajanjem ter opredeliti zakonsko podlago za vsak posamezen vidik (pravni, davčni in finančni). Cilj diplomskega dela je analizirati, kateri od obeh načinov oddaje stanovanj je bolj donosen, upoštevajoč splošni pravni, davčni in finančni vidik: kratkoročno oddajanje prek portala Airbnb ali dolgoročno oddajanje v najem. Število ponudnikov kratkoročne najemnine in višina povpraševanja, kot posledica epidemije covida-19, po nepremičninah v turistične namene po našem mnenju najodločilnejše vplivata na povprečno znižanje cen kratkoročnih najemnin. Do teh ugotovitev smo prišli na podlagi empiričnega dela, kjer smo uporabili metodi polstrukturiranega intervjuja in izračunov ter metode deskripcije, kompilacije, komparacij in sinteze v teoretičnem delu. Pričujoče diplomsko delo je pomemben prispevek k znanosti in stroki, ker predstavlja nadaljevanje preteklih primerljivih raziskav in odseva realno stanje na trgu nepremičnin ter turizma v času epidemije covida-19. Pri tem naj opozorimo na dejstvo, da se vsebina in število oglasov na portalu Airbnb dnevno spreminjata, zaradi česar je priporočljivo rezultate empiričnega dela diplomskega dela posodabljati. Prav tako naj opozorimo, da zaradi smiselnosti in obsega diplomskega dela nisem mogla zajeti vseh razpoložljivih oglasov na portalu Airbnb. Tudi intervjujev nismo mogli opraviti z vsemi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko, zato so le odraz razmišljanj predstavnikov strokovne javnosti.
Ključne besede: kratkoročni najem, dolgoročni najem, finančni vidik, pravni vidik, davčni vidik
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 43
Celotno besedilo (643,00 KB) |
244. Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021Edwina Muratović, 2021 Opis: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 791; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,46 MB) |
245. Mednarodno pravo podnebnih spremembVika Lisac, 2021 Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava.
Ključne besede: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 56
Celotno besedilo (883,50 KB) |
246. Arabska liga na Bližnjem vzhoduSabadete Lezi, 2021 Opis: V diplomskem delu smo obravnavali mednarodnopravne vidike Arabske lige, ki sestoji iz arabske države na območju severne in severovzhodne Afrike ter jugozahodne Azije. Arabsko ligo predstavlja 21 držav članic in Palestina. Prav tako smo opredelili določila, ki jih morajo države izpolnjevati za vstop, ter načine prenehanja članstva. V nadaljevanju smo opisali natančno strukturo organizacije. Bistvena organa Lige sta Svet in Generalni sekretariat. Pri obravnavi diplomskega dela smo uporabljali zgodovinsko-komparativne in analitične metode družboslovnega raziskovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti in razložiti strukturo arabske lige, ekonomijo v arabskem svetu, spodbujanje arabskega razvoja, regionalno integracijo ter palestinsko-izraelski konflikt. Pakt lige prepoveduje uporabo sile za reševanje sporov med članicami in predvideva mirno reševanje sporov z mediacijo in arbitražo. Predstavili smo ozadje kronološkega pregleda Arabske lige, ki se je zaključil s podpisom pakta o Arabski ligi, 22. marca 1945 v Kairu. Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Otomanskega imperija, je arabsko upanje za združitev tistih dežel, ki so bile še leta 1914 pod turško oblastjo, ponovno zaživelo. Arabska liga ima tri glavne organe: Svet (Svet AL), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in katerega namen je uresničevanje ciljev AL ter nadzor nad izvrševanjem sporazumov, sklenjenih med državami članicami (Pakt AL, 3. člen). Palestinsko-izraelska kolizija predstavlja nesoglasje neomajnih strani, katerih medsebojna komunikacija se izraža skozi raketne, samomorilske in bombne napade.
Ključne besede: arabska liga, arabske države, svet AL, Palestinci, Izraelci
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 659; Prenosov: 57
Celotno besedilo (627,61 KB) |
247. Razmerje med neizpolnitvijo in izpolnitvijo z napakoJakob Elikan, 2021 Opis: Diplomsko delo obravnava tradicionalno polemično vprašanje v kontinentalnih pravnih ureditvah, ko dolžnik namesto dogovorjenega izpolni nekaj drugega, kar ne ustreza premetu pogodbe (aliud). V praksi pa je včasih sila težko presoditi, ali gre res za drug predmet ali pa je predmet sicer pravi, samo nekoliko slabši (peius). Dilema klasičnih rimskih pravnikov, ali je skisano vino še vedno vino, je v nekaterih ureditvah – tudi v slovenski – še vedno aktualna, saj se v kazuistiki še vedno pojavljajo tovrstni primeri. Teoretično izhodišče slovenske ureditve je, da gre v primerih aliuda za neizpolnitev v smislu zamude. Obligacijski zakonik sledi teoriji kavze (causa), kjer je pomembno vprašanje, kaj je bil namen pogodbe in če izpolnitev v tem pogledu ustreza zavezi iz pogodbe. Sodna praksa temu (še) sledi. Del novejše teorije kot pragmatično zastopa stališče, da je prevzem izpolnitve tista kritična točka, do katere ima upnik še možnost izbire, ali bo uveljavljal sankcije zaradi aliuda ali zaradi peiusa. V skrajni posledici lahko oba instituta pripeljeta do razdora pogodbe, vendar se pomembno razlikujeta v rokih zastaranja oziroma prekluzije ter predpostavkah, zlasti glede pravočasnega grajanja napak. Med ugotovitvami dela je, da v slovenski civilistični teoriji obstajajo pomisleki glede trenutno veljavne normativne ureditve razmerja aliud-peius, ni pa enotnega pogleda na možne rešitve. Pričakovati je, da bo s časom prišlo do transplantacije nove nemške ureditve ali pa bo Slovenija ubrala lastno smer razvoja, ki jo bo narekovala zlasti sodna praksa skozi prizmo trenutka prevzema (napačne) izpolnitve.
Ključne besede: obligacijsko pravo, kršitev pogodbe, neizpolnitev, izpolnitev z napako, odškodnina
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 608; Prenosov: 50
Celotno besedilo (450,06 KB) |
248. Ustava JaponskeOki Petrov, 2021 Opis: Japonska (日本) je na področju ustavnega prava skozi ves svoj zgodovinski razvoj že od samih začetkov iskala svojo pot skozi vnos tujega sveta v svoj nacionalni habitat. Leta 604 n. št. je tako Princ Šotoku s Konstitucijo Sedemnajstih členov vnesel v ustavo in s tem v državo: budizem, konfucianizem in taoizem, vključno s kitajsko pisano besedo. To prvo ustavo zato lahko identificiramo z vdorom kitajske kulture in budizma (Indija) na Japonsko, kjer so dotlej veljala nepisana običajna pravila in verovanja avtohtone japonske religije šintoizma (神道). Druga ustava je bila napisana v enem najbolj nemirnih obdobij japonske zgodovine, v obdobju Meidži (明治時代), 1868–1912, ko se je po koncu Šogunata, ki je doživel svoj konec predvsem zaradi podpisov neugodnih mednarodnih pogodb, ki so odprle državo trgovskim ladjam Zahodnega sveta, začel vzpostavljati cesarski absolutizem, pod katerim so se Japonci odločili za drugi zgodovinski vnos tuje kulture, tokrat iz Zahodnega sveta. Eden prvih in najpomembnejših temeljev takšnega prehoda je bila prav ustava, sprejeta leta 1899, s katero je Japonska uvedla nekatere zahodne standarde, ki so se nanašali na upravljanja države in družbe.(uvedba prvega parlamentarnega sistema v Aziji). Začelo se je obdobje hitre industrializacije, urbanizacije, pa tudi militarizacije, ki se je zelo hitro prelevila v imperializem svetovnih razsežnosti. Kokutai (国体) je bil osnova takšnega preporoda, ki pa v svojem jedru ni imel miru, ampak konfrontacijo dveh različnih civilizacij, dveh različnih svetov. Temu antagonizmu Vzhoda in Zahoda Japonska ni uspela ubežati, ampak je postajala vse večji talec razlik, ki ji jih ni uspelo odpraviti. Obdobje tako ustvarjenega notranjega neravnovesja se je končalo tragično, saj so Japonci prvič v zgodovini morali podpisati brezpogojno kapitulacijo zavezniškim silam leta 1945. Tako se je poskus vnosa zahodnih meril končal z neuspehom. Američani so prevzeli protektorat nad ekonomsko in duhovno zlomljenim narodom, ki ni mogel spremeniti ustave iz leta 1899, saj so miselno in emocionalno Japonci še vedno ostali v letu 1899. Leta 1946 je nastala nova ustava, ki jo imenujemo »vsiljena ustava«, saj so jo Japonci morali sprejeti pod prisilo. Ustavo pripravijo in zapišejo Američani ter v njej popolnoma odstopijo od temeljev predhodnih dveh ustav.
Ključne besede: Japonska, ustava, Cesar, spremenjena interpretacija, šintoizem, budizem, konfucianizem, radikalizem, harmonija, Zahodni svet, Američani
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 697; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,86 MB) |
249. Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družiniVladimirka Jošić, 2020 Opis: Nasilje kakršne koli oblike je ena izmed najpomembnejših ter najpogostejših tem v današnjem svetu. Vzajemno s spremembami načina življenja v družbi se spreminjajo tudi pravila dopustnih ravnanj, pri tem je pomembno zaščititi žrtve nasilnega ravnanja z vidika ohranjanja njihove varnosti in kakovosti bivanja v skupnosti. Kadar je v odnosu prisotno nasilje, se žrtvi bistveno zmanjšata občutek varnosti ter kvaliteta življenja, zaradi česar je oškodovana na vseh življenjskih področjih. O dobrih medčloveških odnosih lahko govorimo le, kadar vsi vključeni spoštujemo človekove pravice, ki so določene s konvencijami in zakoni. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je novejši zakon v Sloveniji, v katerem so opredeljene vrste nasilja v družini, prav tako pa tudi vloge in naloge državnih organov z vidika obravnave in preprečevanja nasilja v družini. Omenjeni zakon opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo osebe, ki je žrtev nasilja. V zakonu je izrecno določeno strokovno izobraževanje oseb, ki se ukvarjajo z multidisciplinarnim pristopom pri obravnavi žrtve družinskega nasilja. Izobraževanje oseb in razvoj multidisciplinarnega tima po svetu je zelo napredovalo in tako doprineslo številne pozitivne spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini. V raziskovalni nalogi sem predvsem uporabila več različnih teoretičnih in empiričnih metod, predvsem metodo deskripcije. Naša družba ima še vedno preveliko ignoranco do nasilja, zato je bil moj namen bolj podrobno raziskati družinsko nasilje v Republiki Sloveniji in spoznati zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini ter se seznaniti s postopki Centra za socialno delo
Ključne besede: nasilje, žrtev, center za socialno delo, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, institucije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 702; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,87 MB) |
250. Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalecSebastjan Svete, 2021 Opis: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Ključne besede: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Objavljeno: 08.06.2022; Ogledov: 755; Prenosov: 59
Celotno besedilo (929,35 KB) |
