961. |
962. |
963. Dublinska uredbaAldijana Ahmetović, 2012 Ključne besede: azil, človekove pravice, derogacijska klavzula, Dublinska uredba, pripor, Ženevska konvencija, minimalni standardi, prosilci za azil, sodišče EU, Listina temeljnih pravic EU, ESČP
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 2675; Prenosov: 171
 Celotno besedilo (341,72 KB) |
964. Reform of democracy and the rule of law in SloveniaJernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, 2019 Opis: The rule of law is the fundamental basis for the functioning of any constitutional democracy in a free and democratic state. It is a precondition for a person's self-fulfilment and a functioning economy. A strategic constitutional and actual priority for Slovenia is to lay the foundations for the functioning of a real rule of law, which need to be internalised by the people, both in the public and the private sector. The rule of law is a precondition for the functioning of all state systems, as well as its social subsystems, particularly the economy. Slovenia started its path towards the rule of law only after declaring independence in 1991. In adopting a new Constitution -- despite legal continuity from the previous state -- Slovenia accepted explicitly and with high political consensus the values of the rule of law and the protection of human rights, setting them at the top of its normative, constitutional and legal framework.
Ključne besede: pravna država, vladavina prava, politični sistemi
Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 3348; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,18 MB) |
965. |
966. |
967. |
968. Kazenska odgovornost visokih državnih predstavnikovManuel Stankić, 2018 Opis: Diplomsko delo obsega področje kazenske odgovornosti visokih državnih predstavnikov na nacionalnem in mednarodnem področju, to je predvsem kazenska odgovornost pred tujo sodno oblastjo oziroma jurisdikcijo, torej, kazenska odgovornost pred tujimi sodišči. V delu je zajet zgodovinski razvoj imunitete, prav tako pa bomo spoznali nosilce javnih funkcij, način in trajanje njihovih imunitet in morebitni odvzem imunitete. Pretežni del naloge je osredotočen na kazensko odgovornost visokih državnih predstavnikov pred tujo jurisdikcijo, zato je v tem delu obširnejše obrazložena imuniteta, ki ščiti nosilce imunitet pred kazenskim pregonom, personalna in materialna imuniteta, obseg imunitete ter moţne izjeme. Pomembni so funkcionarji, ki imajo imuniteto iz mednarodnega običajnega prava, kakor je tudi pomembno delo Komisije za mednarodno pravo ILC (International Law Commission) strokovnih poročevalcev R. A. Kolodkina in C. Escobar Hernandez, ki sta s svojimi poročili pripomogla k razvoju prava v smeri kodifikacije prava na področju kazenske odgovornosti pred tujo jurisdikcijo. Prav tako bomo spoznali pomen personalne in materialne imunitete. Skozi diplomsko delo ugotavljam oziroma potrjujem hipotezo, da kazenska odgovornost visokih drţavnih predstavnikov pred tujo jurisdikcijo ni popolnoma kodificirana. V zadnjem delu naloge opišem najteţje oziroma najhujše mednarodne zločine in omenim primer, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič v svoji zgodovini izdalo nalog za aretacijo sudanskega predsednika Al Bashirja, ki ima po mednarodnem običajnem pravu imuniteto rationae personae.
Ključne besede: visoki državni predstavniki, kazenska odgovornost, imuniteta
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 2033; Prenosov: 187
Celotno besedilo (766,87 KB) |
969. Vpliv Bolonjske reforme na migracijske tokove s poudarkom na begu možganovJernej Kus Ambrož, 2019 Opis: Vse bolj prisotna globalizacijska politika vpliva na vedno lažjo mobilnost posameznikov, tudi najvišje izobraženih. Namen magistrskega dela je bil na podlagi preučitve primarnih in sekundarnih virov ter opravljene kvalitativne raziskave preveriti v kolikšni meri instrumenti mobilnosti bolonjskega sistema vplivajo na migracijske tokove. Pri tem smo se osredotočili na migracije najbolj izobraženih strokovnjakov, torej na t. i. beg možganov. Podrobneje smo preučili razvoj slovenskega sistema izobraževanja pred in po sprejetju bolonjskega sistema. Večji poudarek smo namenili instrumentom mobilnosti in raziskovanju bega možganov ter naredili primerjavo med tem, kako rešujejo beg možganov ob Sloveniji še v dveh razvitih evropskih državah Avstriji in Nemčiji. Zastavljeni hipotezi smo potrdili tudi na podlagi kvalitativnega raziskovanja, v katerem smo opravili usmerjen intervju z izobraženimi respondenti, ki živijo in delajo v tujini. Ugotovili smo, da mobilnost znotraj terciarnega izobraževanja vpliva na to, da lahko posameznik spozna tujino in olajša kasnejšo zaposlitveno migracijo. Vendar beg možganov ni problem le Slovenije in drugih držav nove Evrope. Z njim se srečujejo tudi v drugih državah stare Evrope. V primerjavi s Slovenijo, sta Avstrija in Nemčija neprimerno bolj aktivni tako na področju preprečevanja bega možganov kot tudi na področju menjave in kroženja možganov. V zaključku smo ugotovili, da tema bega možganov zaradi svoje kompleksnosti zahteva integralni pristop v katerega bi morali biti vključeni inštituti in raziskovalci iz vseh področjih, na katerih se reflektira pojav bega možganov.
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2406; Prenosov: 293
Celotno besedilo (2,73 MB) |
970. Doktrina sadežev zastrupljenega drevesa v slovenskem pravnem redu in primerjalnopravnoKarin Puc, 2018 Opis: Nezakonito pridobljeni dokazi so vse pogosteje predmet polemik strokovne kot tudi laične javnosti. Nedavno so veliko prahu dvigali primeri, kot so Čista lopata, Balkanski bojevnik ali Patria. Doktrina sadežev zastrupljenega drevesa predstavlja najširši domet ekskluzije, saj ekskluzije ne širi samo na dokaze, ki so bili pridobljeni na nezakonit način, temveč tudi na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonitih dokazov. Ekskluzijsko pravilo izvira iz pravnega reda ZDA kot sankcija za kršitev določb IV. in V. amandmaja ameriške Ustave. Ameriška sodna praksa je skozi zgodovino razvila omejitve glede stroge uporabe ekskluzijskega pravila, kar omogoča sodiščem, da poiščejo ravnotežje med cilji kazenskega postopka in v nekaterih primerih omogoča tudi uporabo nezakonito pridobljenih dokazov. Slovenska ureditev je v naboru tujih nacionalnih ureditev ena izmed redkih, ki ima v zakonodaji jasno določeno strogo ekskluzijsko pravilo ter tudi izločitev posredno nezakonitih dokazov v vseh primerih nezakonitosti izvornega dokaza. Nekatere od držav, predvsem tiste, ki so prešle iz avtoritarnih režimov, so sprva res prevzele podobno strogo ekskluzijsko pravilo kot Slovenija, vendar so kmalu našle rešitve za uporabo izjem. Slovenska sodišča strogo ekskluzijsko pravilo poskušajo zaobiti s pomočjo razlage o tehtanju med dvema ustavnima pravicama, ki sta v koliziji. Poleg metode tehtanja so slovenska sodišča v svojo sodno prakso uvedla tudi izjeme od doktrine sadežev zastrupljenega drevesa v smislu, kot jih je razvilo Vrhovno sodišče ZDA. Razvoj enotne prakse glede izjem od ekskluzijskega pravila še ni dosežen, saj to onemogoča zgodovinski temelj in razvoj slovenskega tipa kazenskega postopka, prav tako pa tudi odsotnost zakonske podlage za uveljavljanje izjem od stroge ekskluzije. Radikalna izločitev dokazov ni predvidena v nobeni od univerzalnih in niti regionalnih mednarodnih konvencij. Evropska konvencija o človekovih pravicah ne vsebuje dokaznih pravil ali pravil o izločanju dokazov, so pa ta razvita v bogati sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. S stopnjevanjem evropske integracije je EU prišla do stadija odprtih meja, kar je ustvarilo pogoje za razvoj čezmejne kriminalitete in prisililo države članice k sodelovanju, da bi se lahko uspešno borile proti mednarodnemu kriminalu. Trenutna ureditev na področju pridobivanja dokazov v kazenskih zadevah na ravni EU sloni na dveh temeljih, in sicer na načelu medsebojne mednarodne pomoči in vzajemnega priznavanja. Brez harmonizacije kazenskega prava EU, katerega temelj je stališče glede ekskluzije dokazov, je pod vprašaj postavljen koncept vzajemnega priznavanja pravosodnih odločb. Malo verjetno je, da bi glede tega vprašanja obveljala stroga slovenska koncepcija
Ključne besede: ekskluzija dokazov, izločanje dokazov, dopustnost dokazov, doktrina sadežev zastrupljenega telesa, primerjalno pravo, kazensko pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 3842; Prenosov: 338
Celotno besedilo (1,81 MB) |
