Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Osteoporoza je degenerativna bolezen, za katero sta značilna zmanjšanje kostne gostote in sprememba arhitekture kosti, kar vpliva na krhkost in posledične zlome že ob manjših obremenitvah, kot so dvigovanje lahkih bremen, kašelj in vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja. Najpogostejši so zlomi zapestja, kolka in vretenc. Za osteoporozo so dovzetnejše ženske v primerjavi z moškimi, proces razgradnje kosti pa se pospešeno začne v prvih petih letih po menopavzi zaradi zmanjšane sinteze estrogena, ki je naravni zaviralec kostne razgradnje. Ženske imajo v primerjavi z moškimi tudi nižjo kostno maso. Za osteoporozo je značilna dolga latentna doba pred razvojem kliničnih simptomov in znakov. Najpogostejši prvi simptom je akutna bolečina v hrbtu, ki se pojavi ob mirovanju ali med vsakodnevnimi opravili. Osteoporozo največkrat diagnosticiramo s pomočjo merjenja kostne gostote in laboratorijskimi preiskavami. Pomemben dejavnik preprečevanja osteoporoze je spodbujanje telesne aktivnosti v fazi rasti, saj pripomore k večji kostni gostoti v odrasli dobi. Največji vpliv na povečanje kostne gostote ima vadba proti uporu, raziskave pa so pokazale, da aerobika in gimnastične vaje nimajo vpliva na strukturo in karakteristiko kostne mase. Osebe z osteoporozo imajo navadno tudi težave s koordinacijo ali ravnotežjem, zato je pri njih prisoten tudi strah pred padci. Dober program vadbe mora vsebovati tudi vaje za izboljšanje ravnotežja. Vrsta, pogostost, trajanje in intenzivnost vadbe so pri pacientih z osteoporozo odvisni predvsem od starosti, spola, izrazitosti osteoporoze in fizične pripravljenosti. Priporoča se večkomponentni program vadbe, ki vključuje vaje proti uporu in vaje za ravnotežje v dolžini 30-40 minut tri- do štirikrat tedensko. Splošna priporočena intenzivnost znaša 70–80 odstotkov. Zavedati se je treba, da se oseba z osteoporozo ne bo nikoli mogla vrniti k prejšnjemu življenjskemu slogu, ne glede na to, koliko vadi. Kljub široki uporabi vadbenih programov pri obravnavi pacientov z osteoporozo vpliv vadbe na povečanje kostne gostote in preprečevanje padcev ni povsem znan, saj so raziskave nizke kakovosti. Zato potrebujemo kakovostne raziskave, ki bi natančno določile učinkovitost posameznih komponent vadbe in s tem programa vadbe za paciente z osteoporozo.
Keywords: osteoporoza, vadba, padci, preventiva, kostna gostota
Published: 01.12.2022; Views: 434; Downloads: 75
Fulltext (668,07 KB)

Abstract: Porod je naravna in normalna izkušnja. Vaginalni porod spremljajo sočasna tveganja, saj se močno obremenijo mišice medeničnega dna (MMD) in presredek. Vsekakor pusti za seboj določeno posledice, še posebej takrat, kadar pride do rezanja presredka oziroma epiziotomije. Epiziotomija je kirurško povečanje vaginalne odprtine z rezom v drugem delu druge porodne dobe. Situaciji, pri katerih je rez nujno potrebno opraviti, sta operativno dokončanje vaginalnega poroda in pri medenični vstavi. Tudi kadar oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Znanih je sedem vrst epiziotomij. V Evropi je najpogosteje uporabljena mediolateralna epiziotomija. Bolečina in nelagodje ob celjenju rane zmanjšuje kakovost in funkcionalnost žensk. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se je fizioterapevstka obravnava izkazala kot učinkovit pristop pri lajšanju težav ob epiziotomiji. Vaje za krepitev MMD so najučinkovitejša metoda za hitrejše celjenje epiziotomijske rane. Za zmanjšanje bolečin v presredku se najpogosteje uporablja fizikalna terapija. Terapevtski ultrazvok, transkutana električna nevro stimulacija in nizkoenergijski laser dajejo spodbudne rezultate pri lajšanju perinealne bolečine. Obravnava je v poporodnem obdobju vedno individualna in prilagojena posameznici. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje in ji zagotovimo kakovostno oskrbo ter čim hitrejšo vzpostavitev njenega zadovoljstva in zdravja.
Keywords: fizioterapevtska obravnava ob epiziotomiji, bolečine v presredku, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, poporodno obdobje
Published: 29.11.2022; Views: 507; Downloads: 38
Fulltext (1,27 MB)

Abstract: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Keywords: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Published: 29.11.2022; Views: 369; Downloads: 65
Fulltext (755,34 KB)

Abstract: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature s področja fizioterapevtske obravnave (v nadaljevanju FO) v domu starejših občanov (v nadaljevanju DSO), predstaviti prednosti FO v DSO, predstaviti institucionalno varstvo v Sloveniji in obravnavati problematiko staranja prebivalstva. Metode: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Za pregled obstoječega znanja smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Z uporabo induktivne in deduktivne metode pa smo izdelali anketni vprašalnik. Rezultati: Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da je zadovoljstvo s FO v DSO Črnomelj visoko. Učinkovitost potrjuje tudi visoka stopnja zadovoljstva s FO starejših odraslih, ki je bila 4,6 (92 %). Dokazali smo, da so zaradi FO uporabniki bolj samostojni pri vsakodnevnih aktivnostih. Če primerjamo stopnjo samostojnosti ob sprejemu v DSO in med bivanjem v DSO, se je stopnja samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih dvignila za 25 %. Dokazali smo tudi, da zaradi FO uporabniki živijo bolj kakovostno življenje. Uporabnost: Naša raziskava potrjuje, da so starejši odrasli s FO v DSO zadovoljni, prav tako se je izboljšalo tudi njihovo fizično stanje pri vsakodnevnih aktivnostih, gibanju in hoji. Omejitve: Zaradi starejših člankov in študij ter majhnega števila anketirancev ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo starejših odraslih.
Keywords: fizioterapija starostnika, zadovoljstvo s fizioterapevtskimi storitvami, fizioterapevtska obravnava v domu starejših občanov, institucionalno varstvo starejših, staranje, fizioterapija, rehabilitacija
Published: 20.10.2022; Views: 557; Downloads: 69
Fulltext (787,93 KB)

Abstract: Vstavitev totalne kolčne endoproteze je ena od najpogostejših in najuspešnejših ortopedskih operacij z visokim deležem zadovoljnih pacientov. Zaradi strmega naraščanja degenerativnih obolenj pri starejši populaciji se število vstavljenih kolčnih endoprotez vsako leto povečuje, aktiven življenjski slog in posledične poškodbe pa pripomorejo tudi k vse večjemu deležu mlajših pacientov. Za optimizacijo kirurških rezultatov je pomembna takojšnja pooperativna rehabilitacija, v kateri ima že vrsto let najpomembnejšo vlogo fizioterapija s kinezioterapijo kot glavno metodo. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale učinkovitost kinezioterapije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka. Literaturo smo iskali v spletni bazi PubMed, kjer smo izbrali deset raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih kinezioterapevtskih metod in tehnik pri pooperativni rehabilitaciji na moč, na intenziteto bolečine in funkcijske sposobnosti pacientov s totalno endoprotezo kolka. Ugotovili smo, da je kinezioterapija učinkovita metoda pooperativne rehabilitacije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka, vendar so zaradi razmeroma kratkih intervencij in časa spremljanja pacientov v večini raziskav statistično pomembni samo kratkoročni učinki, zato bi bilo v prihodnje treba opraviti več raziskav visoke kakovosti z večjim številom pacientov. Priporočljivo bi bilo, da bi za pridobitev dolgoročnih učinkov in kakovostnih rezultatov spremljali daljše intervencije v različnih fazah rehabilitacije. Pregled najnovejših strokovnih raziskav je pokazal, da so različne metode in tehnike kinezioterapije učinkovite pri povečanju moči, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcijskih sposobnosti v različnih fazah rehabilitacije. Iz strokovnega vidika zaradi uporabe različnih subjektivnih testov in vprašalnikov učinki niso statistično značilni. V prihodnje bi bilo bistvenega pomena ocenjevanje z enakimi vprašalniki, testi in merilnimi orodji v vseh raziskavah, saj bi bili le tako rezultati bolj primerljivi. Prav tako bi bilo nujno treba poenotiti in standardizirati vadbene programe z jasnimi opisi, intenziteto in s pogostostjo izvajanja vaj.
Keywords: totalna endoproteza kolka, kinezioterapija, terapevtska vadba, rehabilitacija totalne endoproteze kolka
Published: 28.09.2022; Views: 380; Downloads: 69
Fulltext (669,43 KB)