151. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepovKatja Krivograd, 2022 Abstract: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Keywords: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 692; Downloads: 57
 Fulltext (1,08 MB) |
152. Dejavniki izida psihoterapevtskega procesa z vidika klientaLidija Koritnik, 2022 Abstract: Pri zagotavljanju učinkovitosti psihoterapevtskega procesa in izida je pomembno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na rezultate psihoterapevtskega dela. Zavedanje, kateri so ključni dejavniki psihoterapevtskega procesa in izida, je pomembno pri zagotavljanju najboljših možnih pogojev za doseganje želenih rezultatov. V tej nalogi smo dejavnike sprva umestili v teoretični koncept skupnih terapevtskih dejavnikov, v empiričnem delu pa smo s kvalitativno raziskavo preko polstrukturiranega intervjuja dobili vpogled v klientov vidik doživljanja psihoterapevtskega procesa in ključnih dejavnikov, ki so privedli do izida psihoterapije. Dejavnike, ki jih klienti doživljajo kot pomembne in vplivajo na izid psihoterapije, smo razvrstili v štiri kategorije: dejavniki klienta, dejavniki terapevta, dejavniki terapevtskega odnosa in dejavniki terapevtskega procesa. Rezultati kažejo medsebojni vpliv in prepletenost kategorij in podkategorij. Po zaključku psihoterapevtskega procesa so opazne spremembe, ki se odražajo na različnih ravneh delovanja klienta: intrapsihičnem, interpersonalnem in vedenjskem področju. Kot zelo pomemben izid so klienti navajali opolnomočenje. Na podlagi analize podatkov smo izdelali model klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa. Model opisuje psihoterapijo kot proces, ki se odvija v medosebnem odnosu klienta in terapevta, na katerega vplivata vsak s svojimi značilnostmi. Z modelom klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa, smo prikazali zaokrožen nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na psihoterapevtski proces in izid psihoterapije.
Keywords: doživljanje sprememb, klienti, terapevti, terapevtski odnos, terapevtski proces, dejavniki, izidi, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 529; Downloads: 67
Fulltext (1,31 MB) |
153. Psihosocialna podpora za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sesterTadeja Kolander, 2022 Abstract: Psihosocialne obremenitve medicinskih sester so sestavni del poklica in povsem se jim ni možno izogniti. Delujejo kot indirektna tveganja, saj povzročajo stres in kadar je učinek stresnih reakcij prepogost, nastajajo številne negativne posledice za psihofizično zdravje. V magistrskem delu smo opisali negativne učinke kronične stresne reakcije, sindrom izgorelosti in poklicno posttravmatsko stresno motnjo. Negativni učinki psihosocialnih obremenitev se ne kažejo le na zdravju medicinskih sester, pač pa pomembno vplivajo na zadovoljstvo pri delu, varnost pacientov in delovanje zdravstvenih organizacij, zato je pomembno prepoznavanje le teh in obstoj ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. V magistrskem delu smo opredelili nabor ukrepov za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester s stališča posameznika in delovnih organizacij. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno raziskovalno paradigmo in se z intervjuji poglobili v individualno doživljanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester sodelujočih v raziskavi. Ugotovili smo, da se večina s psihosocialnimi obremenitvami pri delu srečuje vsakodnevno, skoraj vsi intervjuvanci pa nekajkrat tedensko. Najizraziteje izstopajo obremenitve povezane s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi, kar posledično vodi do velikih delovnih obremenitev, časovnih pritiskov, dodatnih izmen dela in slabše kakovosti dela. Večina sodelujočih v raziskavi psihosocialne obremenitve obvladuje z aktivacijo lastnih virov moči in podpornega socialnega omrežja. Strokovne pomoči se ne poslužujejo. Kot glavni ukrep za lažje obvladovanje obremenitev so vsi izpostavili potrebo po večjem številu zaposlenih. Iz omenjenega izhaja ugotovitev, da sta v povezavi z opisano problematiko pomembna ukrepa sprejetje novih standardov in normativov za zdravstveno nego, ki bi zagotavljali dovolj zaposlenih, ter ustreznejše vrednotenje dela medicinskih sester. S tem bi zagotovili tudi kvalitetnejšo, predvsem pa varnejšo obravnavo pacientov. Z magistrskim delom želimo dvigniti nivo osveščenosti glede opisane problematike in obenem izpostaviti pomen sistemske ureditve dostopnosti strokovne pomoči za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester, k čemur bi lahko pomembno prispevali psihosocialni svetovalci (izvajanje izobraževanj, razbremenilnih pogovorov, supervizije in psihosocialnega svetovanja).
Keywords: psihosocialne obremenitve, medicinske sestre, posledice, kronična stresna reakcija, sindrom izgorelosti, obvladovanje psihosocialnih obremenitev, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 656; Downloads: 89
Fulltext (1,64 MB) |
154. Strah pred porodomAjda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021 Abstract: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje
in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek
poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje
anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in
izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično
raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah,
ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako
vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom
preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v
domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k
anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni
krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še
toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med
nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je
prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi
zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti,
načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne
analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe,
zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed
dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko
terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem
strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos
babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke,
psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni
trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa
zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Keywords: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 543; Downloads: 65
Fulltext (1,26 MB) |
155. Transcendentalna meditacija in njeni učinki na telesno in duševno zdravjePetra Kikelj, 2022 Abstract: Teoretična izhodišča: Telesno in duševno zdravje predstavljata perečo problematiko po vsem svetu, ne nazadnje tudi zaradi pandemije Covida 19. Namen raziskave je raziskati delovanje transcendentalne meditacije ter njeno učinkovitost na telesno in duševno zdravje.
Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz PsycINFO, PsycARTICLES, SAGE Journals, Science Direct, PubMed in Google Scholar. Omejitveni kriteriji iskanja so bili: članki in strokovne knjige, objavljeni v recenzirani strokovni/znanstveni reviji, uporaba primernih in zanesljivih statistik, raziskujejo učinke tehnike transcendentalne meditacije na področju duševnega in telesnega zdravja ter vključujejo primerjavo transcendentalne meditacije in drugih tehnik. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva.
Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 966.141 zadetkov vključenih 533 zadetkov, v končno analizo pa 205 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 29 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in metaanaliz, sledi 147 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij, nato sledi 5 sistematičnih pregledov korelacijskih študij ter 24 posameznih korelacijskih študij.
Ugotovitve: Transcendentalna meditacija se kaže kot učinkovita tehnika, uporabna tako pri preventivi kot kurativi. Vadba transcendentalne meditacije pomembno vpliva na zmanjšanje stresa, anksioznosti, depresije, različnih vrst glavobolov, porabe alkohola in drog, srčno-žilnih bolezni, diabetesa, holesterola, ADHD, PTSD, porabo zdravil, senzitivnosti simpatičnega živčnega sistema, nespečnosti ter pomembno vpliva na boljšo šolsko uspešnost, ustvarjalnost, inteligentnost, spomin, produktivnost, kognitivno in vedenjsko fleksibilnost, počasnejše staranje, rehabilitacijo zapornikov in večjo koherentnost delovanja možganov. Določena področja so bolj raziskana kot druga, se pa vsa kažejo kot empirično odprta in primerna za nadaljnje raziskovanje. Dotaknemo se tudi pomanjkljivosti in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: transcendentalna meditacija, duševno zdravje, telesno zdravje, možgani, hormonski sistem, druge meditacije, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 1092; Downloads: 458
Fulltext (926,48 KB) |
156. Interes državljanov Republike Hrvaške in Republike Slovenije za psihosocialno svetovanje v naraviVida Kezele, 2022 Abstract: V teoretičnem delu naloge je podrobno razloženo, kaj je psihosocialno svetovanje in kakšna je razlika med navadnim psihosocialnim svetovanjem in tistim, ki se izvaja v naravi. Poudarek je na teorijah in raziskavah, ki dokazujejo povezavo med človeško psiho in telesom. Posebej je pojasnjeno, kako narava in hoja vplivata na psiho in telo. Navedeni so potencialni izzivi in prednosti psihosocialnega svetovanja v naravi. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati raziskave o interesu ljudi za psihosocialno svetovanje v naravi in njihovem odnosu do le-tega. Izvedena raziskava je kvantitativna, raziskovalno območje pa zajema dve državi – Hrvaško in Slovenijo. Raziskava je bila opravljena ob spoštovanju vseh etičnih načel in človekovih pravic. Pri statistični analizi so bili uporabljeni parni T-test, Fischerjev natančni test in frekvenčni prikaz podatkov. Spletni vprašalnik, ki smo ga pripravili za namen te raziskave, je izpolnilo 156 anketirancev. Rezultati kažejo, da bi 86,5 % anketirancev želelo poskusiti s psihosocialnim svetovanjem v naravi. Po vsaj pol ure bivanja v naravi se anketiranci počutijo bolj umirjeni (92 %), občutijo manj stresa (87 %), manj tesnobe (68 %) in so bolj optimistični pri razmišljanju o življenjskih izzivih (62 %). Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna razlika v stopnji umirjenosti, stresa, tesnobe in optimizma pred in po bivanju v naravi. Ta raziskava kaže na potrebo po razširitvi ponudbe v kategoriji zagotavljanja psihološke pomoči. Predlagamo uvedbo zagotavljanja psihološke pomoči v naravnem okolju med sprehodom.
Keywords: psihosocialno svetovanje, svetovanje v naravi, psihološko dobro počutje, psihofiziologija, duševno zdravje, narava, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 472; Downloads: 40
Fulltext (949,15 KB) |
157. Aspects of intercultural recruitment and selection of highly-skilled international female staff in SloveniaKseniia Gromova, 2022 Abstract: The research analyses drivers and barriers for the highly-skilled female international applicants going through the recruitment process in Slovenia as self-initiated expats. The qualitative research methodology was designed with six in-depth interviews with international EU and non-EU candidates from Russia, Belarus, Latvia and Sweden. Respondents are self-initiated, highly-skilled female international expatriates, most of them have already been immersed in various intercultural situations before coming to Slovenia due to some personal or professional reasons. Theoretical frameworks of G. Hofstede, E.T. Hall, F. Trompenaars, C. Hampden-Turner and cultural intelligence competences models were applied to define HRM processes within the analysis. Findings demonstrate that the future female employees ought to give consideration not only to certain general working aspects but also to some cultural differences as well as similarities, which affect international HR selection and recruitment process in the country. These differences and similarities might either motivate or impede while going through the recruitment and selection process, appearing to be certain drivers and barriers for self-initiated expats. Necessary intercultural competences (such as cultural awareness, proactivity, sensitivity, flexibility, reflexivity, open mindset, and readiness to face challenges ahead), as well as certain fields of knowledge (such as procedural, culture specific, and legal ones) for the entry-level of the recruitment process in Slovenia are identified. The main contribution of the research is estimated within the perspective of the international HR as the representation of the highly-skilled female employees’ side within the recruitment process in the international arena. Moreover, it may improve intercultural cooperation within the female expatriates’ recruitment and selection process in Slovenia, develop the network, and enrich personal intercultural competences concerning the employment culture in Slovenia and the European Union as a whole.
Published: 23.12.2022; Views: 451; Downloads: 45
Fulltext (1,63 MB) |
158. Povezanost perfekcionizma z motnjami spanjaTatjana Golub Lolovski, 2022 Abstract: V magistrski nalogi smo najprej obravnavali področji spanja in težav s spanjem. Spanje je univerzalna funkcija živih bitij, ki obsega eno tretjino človeškega življenja. Slab ali nezadosten spanec je povezan s številnimi motnjami v večini telesnih sistemov. Drugo področje, ki smo ga obravnavali v nalogi, je perfekcionizem. Za perfekcionizem je značilno stremljenje k brezhibnosti in postavljanje previsokih standardov delovanja, kar spremljajo težnje po pretirano kritičnem ocenjevanju svojega vedenja. V zadnjih nekaj desetletjih se je veliko raziskav osredotočilo na preučevanje razmerja med perfekcionizmom, psihološko prilagoditvijo in motnjami. Glede povezave med perfekcionizmom in težavami s spanjem so nekateri raziskovalci v 80. letih prejšnjega stoletja poudarili, da je vzburjenje, ki je značilno za nespeče, v resnici čustveno vzburjenje, ki izhaja iz tesnobnega perfekcionističnega osebnostnega sloga. Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati povezavo med motnjami spanja in izbranimi dimenzijami perfekcionizma na vzorcu študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ). Temeljni cilj naloge je bil preučiti, ali perfekcionizem napoveduje motnje spanja. V raziskovalnem delu naloge smo opravili kvantitativno raziskavo s pomočjo ankete med študenti FUDŠ. Za zbiranje podatkov smo uporabili Pittsburški vprašalnik o kakovosti spanja in večdimenzionalno lestvico perfekcionizma. Raziskava je pokazala povezavo med motnjami spanja in perfekcionizmom oziroma njegovo posebno manifestacijo: tesnobo zaradi možnih napak in dvomov o lastnih dejanjih. Rezultati te študije, ki kažejo na povezanost med perfekcionizmom in nespečnostjo, so lahko koristni pri razvoju novih terapij za boj proti motnjam spanja.
Keywords: spanje, motnje spanja, nespečnost, perfekcionizem, dimenzije perfekcionizma, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 589; Downloads: 78
Fulltext (1,11 MB) |
159. Perfekcionizem in občutek varnostiAnita Erženičnik, 2022 Abstract: Varnost je pomembna in cenjena vrednota, potreba in pravica – ne samo za perfekcioniste, ki so nagnjeni k skrbem in pri katerih se je perfekcionistično vedenje razvilo za to, da jim omogoča varnost in zaščito, ampak za slehernega posameznika med nami.
Glavni namen magistrske naloge je raziskati dejavnike, ki perfekcionistom predstavljajo dejavnike tveganja, in tiste, ki jim zagotavljajo občutek varnosti. Zanima nas tudi, na kakšen način si zagotavljajo varnost in ali je perfekcionistično vedenje učinkovito pri zagotavljanju varnosti. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo pojem perfekcionizem, mehanizme za razvoj perfekcionizma pri posamezniku, kako se ta kaže v vsakdanjem življenju, kakšne posledice lahko imajo skrajne perfekcionistične težnje ter opišemo perfekcionistično prepričanje in miselne napake. V nadaljevanju teoretičnega dela se dotaknemo še drugega pojma, to je varnost. Predstavimo različne opredelitve varnosti, odzivanje posameznika na nevarnost in poiščemo povezave med občutkom varnosti in perfekcionizmom. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, ki smo jih pridobili z uporabo polstrukturiranega intervjuja. Rezultati predstavljajo odgovore 6 intervjuvancev, ki so na samoocenitvenem testu MPS-H (Hewitt in Flett, 1991a) kazali znake povečanih perfekcionističnih teženj. Analiza predstavljenih rezultatov je pokazala, da je eden izmed ključnih dejavnikov za tveganja neuspeh oziroma to, da ne bi bili dovolj dobri. Njihovo varnost opredeljuje vrsto dejavnikov, od financ, zdravja, dobrih odnosov, odsotnost stresa, notranjih občutkov umirjenosti lastne vrednosti in zadovoljstva. Za svoj občutek varnosti so pripravljeni narediti vse, tudi prezreti lastne potrebe in želje, kar zveni paradoksalno. Ravno takšno pa je tudi dejstvo, da jim perfekcionizem zagotavlja občutek varnosti, kljub temu, da jih pri vsakodnevnem funkcioniranju moti, ovira, jim celo škoduje in povzroča veliko jeze, frustriranosti in nezadovoljstva.
Keywords: perfekcionizem, perfekcionistične težnje, občutek varnosti, zagotavljanje varnosti, obrambni mehanizem, magistrske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 591; Downloads: 20
Fulltext (1,60 MB) |
160. Narcizem pri otrocihJakob Černigoj, 2022 Abstract: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem izraženosti narcizma pri slovenskih osnovnošolcih, izraženosti posameznih vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni, permisivni) pri starših in s povezanostjo narcizma z vzgojnimi stili. Za to temo smo se odločili, ker smo hoteli preveriti stanje narcizma pri slovenskih osnovnošolcih ter z raziskavo preveriti tezo, da je permisivni vzgojni stil vzrok narcizma. Želeli smo tudi preveriti, kateri vzgojni stil starši največ uporabljajo. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo. Rezultate smo pridobivali z anketnimi vprašalniki na spletni strani 1KA. V teoretičnem delu smo najprej naredili pregled narcizma v zgodovini, raziskali, kako se ga obravnava danes, ter proučili njegov vpliv na otroka. Nadaljevali smo s pregledom vzgojnih stilov (avtoritativni, avtoritarni in permisivni). V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na slovenskih osnovnošolcih, starih od 12 do 14 let, in njihovih starših. Ugotovili smo, da je pri slovenskih otrocih narcizem v povprečju srednje izražen in da največ staršev uporablja avtoritativni vzgojni stil. Naša raziskava je pokazala, da sta avtoritativni in avtoritarni stil vzgoje zanemarljivo povezana z narcističnim vedenjem otrok, medtem ko je permisivni vzgojni stil z narcističnim vedenjem otrok šibko povezan. S pojavom narcističnega vedenja so negativno povezane podkategorije avtoritativnega stila toplina in vključenost ter demokratsko sodelovanje.
Keywords: narcizem, avtoritarni vzgojni stil, permisivni vzgojni stil, slovenski osnovnošolci, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 407; Downloads: 21
Fulltext (3,15 MB) |
