1001. Strokovni in interni nadzor nad izvajanjem policijskih pooblastilRobert Radkovič, 2018 Abstract: Disertacija obravnava področje strokovnega in internega nadzora nad izvajanjem policijskih pooblastil v policiji in v drugih represivnih organih. Za učinkovito izvajanje nalog iz svojega področja dela policija in drugi represivni organi potrebujejo različna pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Z izvajanjem pooblastil pa je mogoča tudi nevarnost za njihovo prekoračitev oziroma zlorabo. Ravno zato morajo biti pri izvajanju pooblastil vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora. Država je de facto odgovorna za vzpostavitev tovrstnih nadzornih mehanizmov oziroma sistemov, ki preprečujejo in odkrivajo kršitve dovoljenega posega represivnih organov v temeljne pravice. Predstavljeno področje nadzora je v sodobnih demokratičnih družbah, poleg ostalih elementov upravljanja represivnih organov, velik družbeni izziv in tudi ključnega pomena za razvoj in obstoj demokracije. Policija in drugi represivni organi potrebujejo stalen proces nadzora, s katerim se ocenjuje in preverja zakonitost njihovega dela, kakovostno implementira družbena pričakovanja, predvsem pa se povečuje pravna varnost ljudi. Tovrstne nadzorne dejavnosti, ki opravljajo strokovni in interni nadzor nad izvajanjem pooblastil, potrebujejo tudi ustrezno regulativo in pravo mesto nadzorstvenih organov v pozitivno pravne okvire. Osrednja razprava doktorske disertacije je vzpostavitev najprimernejšega modela učinkovitega in uspešnega strokovnega nadzora nad policijo in drugimi represivnimi organi pri izvajanju policijskih pooblastil v Republiki Sloveniji. V tem trenutku nadzorni sistem nad represivnimi organi nedvomno deluje, vendar potrebuje temeljito razpravo o morebitni nadgradnji in izboljšavi. Podatki za predlagane rešitve oziroma predloge so bili zbrani pri kritičnem pregledu slovenske in tuje literature na področju nadzora nad policijo in drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili, analizi zakonodaje ter organizacijske sheme s področja nadzora, usmeritev, nadzornih institucij ter pooblastil in pristojnosti nadzornikov. Na podlagi proučevanj priporočil in predlogov avtorjev sodobne doktrine iz področja nadzora, predvsem nad policijo in tudi nekaterimi drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili, so kot nacionalna rešitev predstavljeni nekateri modeli, kot so samostojni, neodvisni nadzorni organi ali celo državne nadzorne institucije. Tovrstne nadzorne institucije omogočajo celostno ureditev posebnih pooblastil (sui generis) oziroma pristojnosti nadzornikov na področju nadzorstva in pritožbenih postopkov posameznikov. Tovrstni problem sodobni teoretiki izpostavljajo predvsem v neenakosti urejanja strokovnega nadzorstva tako med policijami kot drugimi represivnimi organi pri izvajanju pristojnih pooblastil. Zato se upravičeno porajajo določena vprašanja glede strokovnega nadzora nad temi organi, saj so različni mehanizmi in postopki pristojnih nadzorstvenih državnih organov med seboj dokaj nepovezani in tako tudi manj učinkoviti. Ob tem ne smemo prezreti mnenja sodobnih znanstvenih raziskovalcev, da so povezave med državnimi organi z represivnimi pooblastili in operativnimi nosilci izvršilne veje oblasti dokaj pogoste in z organizacijsko operativnega vidika, včasih tudi z vidika javnosti, dvoumne. Zato je potrebno tudi v slovenskem nacionalnem prostoru vzpostaviti ravnovesje med strokovnim nadzorom in represivnimi organi, saj je v prvi vrsti dolžnost države, da vzpostavi sistemsko in učinkovito nadzorstvo nad tovrstnimi organi. S samostojnim in transparentnim nadzorom pa država izkazuje, da je pravna, demokratična država, ki ji ni vseeno za varstvo človekovih vrednot posameznika. Združitev nadzorstvenih pooblastil je paradigma časa pristojnih organov in področja dela (ministrstva, direktorata, inšpektorata itd.), ki so jih teoretiki identificirali v nekaterih delih kot znanstveni problem umestitve samostojnega nadzornika v obstoječi državni sistem. Morda bi v kontekstu strokovnega nadzora nad organi z represivnimi pooblastili morali teoretiki razmišljati bolj restriktivno, usmerjeno v spoštovanje moralno etičnih načel demokracije v sodobnih družbah. Predvideti bi morali neodvisnost v nadzoru nad temi organi. Ravno ta element demokracije lahko pripomore k ustanovitvi samostojnega in neodvisnega organa nadzora nad izvajanjem policijskih in drugih pooblastil nekaterih organov. Morda bi ga bilo treba vključiti v drug, že obstoječi tovrstni (nadzorstveni) organ in zagotavljati ustrezno umestitev v demokratični sistem, sprejeti ustrezno regulativo in zagotoviti učinkovite organizacijske pogoje za njegovo delovanje v sodobni demokratični družbi. Na podlagi znanstvenih spoznanj je bilo npr. ugotovljeno, da noben med notranjimi nadzorstvenimi mehanizmi v represivnih organih ne obravnava morebitnih posegov v operativno avtonomnost posameznih nadzornih organov. Predvsem ni strokovnega organa, ki bi ustrezno in učinkovito reagiral na poseg avtonomnosti določenega nosilca organa (minister, župan, generalni direktor itd.). Za potrebe oblikovanja najučinkovitejšega, neodvisnega nadzora nad represivnimi organi oziroma nad izvajanjem področnih pooblastil, ki bi glede na slovenske razmere sodila v obstoječ družbeno politični sistem Republike Slovenije, so bili podrobno analizirani modeli nadzora v nekaterih izbranih tujih demokratičnih državah znotraj in zunaj evropskega prostora. Predlagane so bile nekatere rešitve oziroma modeli strokovnega in internega nadzora nad policijo. Pri kvalitativni znanstveni metodi smo dobili dokaj dobro oceno o strokovnem nadzoru nad policijo oziroma nepopolno oceno nad drugimi organi z represivnimi pooblastili. Ob vsem tem se pojavlja tudi vprašanje o zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra (prehodi iz sedanjih organov v novi organ ali z nižjega nivoja na višji nivo strokovnosti), ki bi za izvajanje svojih nalog moral imeti tudi posebna znanja, kompetence in pooblastila (sui generis). S pomočjo sinteze komparativnih znanstvenih spoznanj sledi aplikacija nekaterih modelov samostojnega, neodvisnega nadzornika nad izvajanjem policijskih pooblastil v policiji oziroma v drugih državnih organih z represivnimi pooblastili, ki bi gradil in prikazoval učinkovit, demokratičen, enovit sistem nadzora. Za učinkovit poseg v človekove pravice bi tovrsten sistem vzpostavil demokratičen pristop k varovanju človekovih pravic, ki so z vso skrbnostjo implementirane v mednarodnih pravnih aktih in v Ustavi Republike Slovenije. Disertacija pomembno prispeva k področju nadzora nad policijo pri izvajanju policijskih pooblastil oziroma nad drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili. Ponuja tudi rešitev praktične uporabe nadzorstva vsem vejam izvršilnih represivnih organov oblasti v Sloveniji, ki pri izvajanju svojih pooblastil kakor koli posegajo v človekove pravice.
Keywords: policija, interni nadzor, strokovni nadzor, policijska pooblastila, represivna pooblastila, nadzornik, človekove pravice, samostojni nadzorni organ, disertacije
Published: 12.03.2019; Views: 2904; Downloads: 301
 Fulltext (2,08 MB) |
1002. Obstoj delovnega razmerja in študentsko deloNina Skvarča, 2018 Abstract: Študentsko delo, ki je v Sloveniji prisotno skoraj 60 let, je eden izmed pomembnejših sooblikovalcev trga dela in hkrati pogost način prikrivanja delovnega razmerja ter izigravanja prava, kadar delodajalci ne zaposlujejo na delovno mesto, ampak le podaljšujejo sodelovanje s študenti na podlagi študentskih napotnic. Ključen del magistrske naloge je domneva obstoja delovnega razmerja iz osemnajstega člena Zakona o delovnih razmerjih. V sporu o obstoju delovnega razmerja morajo biti dokazani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavčevo delovno razmerje definira njegova prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, kjer za plačilo opravlja delo nepretrgano po delodajalčevem vodenju in nadzoru. V nalogi so prikazane in analizirane vsebinske prvine študentskega dela, in sicer z vidika obstoja in dokazovanja delovnega razmerja. Pristojno sodišče tudi v primeru dela v okviru študentskega servisa presoja obstoj vseh elementov delovnega razmerja, in če ugotovi, da gre za delovno razmerje, študentu prizna vse pravice, do katerih bi moral biti upravičen. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ni pa bistveno poimenovanje, način sklenitve pogodbe ali volja pogodbenih strank. Nerešeno vprašanje sodobnega delovnega prava je, kako ustrezno opredeliti delovno razmerje in katere metode uporabiti, da bi ga prepoznali v praksi. Delovnopravna teorija je izoblikovala temeljne kriterije, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delovnega razmerja. Potrebna je analiza diskriminacije v povezavi s študentskim delom, saj je študent, kadar opravlja delo redno zaposlenega, v neenakem položaju tako glede pravic kot obveznosti. Na temelju sodne prakse je mogoče domnevati, da je bila pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji neustrezna, kar naj bi uredile spremembe (ZDR-1) in dopolnitve (ZUJF-C) zakonodaje ter reforma trga dela (ZUTD-C). Spremembe zakonodaje se nanašajo na vključitev študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj in omejitev urne postavke. Problem prikritih delovnih razmerij s študentskim delom je posledica različnih interesov, neučinkovitega nadzora, nizkih kazni za kršitve, nespoštovanja predpisov ter neozaveščenosti delodajalcev in študentov samih. Težave, povezane s študentskim delom, je nemogoče odpraviti brez velikih sistemskih sprememb na področju zakonodaje, socialne varnosti, zaposlovanja, ekonomske in davčne politike. Pojav delovnemu razmerju podobnega razmerja, na primer študentsko delo, kaže na potrebo po širši zakonski opredelitvi pojma delovnega razmerja in delavca.
Keywords: delovna razmerja, študentsko delo, študentski servisi, delovnopravna zakonodaja, delovno pravo, civilno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2885; Downloads: 190
Fulltext (2,65 MB) |
1003. Kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanjaMedina Radončič, 2018 Abstract: Kazniva dejanja so opredeljena v Kazenskem zakoniku (KZ-1 Uradni list RS, št. 55/08), in sicer kot človekova protipravna dejanja, ki jih zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kazniva in hkrati določa njihove znake ter kazen za krivega storilca. Za kazniva dejanja se štejejo vsa tista dejanja, ki so protipravna in hkrati dosegajo tolikšno stopnjo družbene nevarnosti, da upravičujejo kaznovanje. Med kaznivimi dajanji sta tudi kaznivo dejanje razžalitve (158. člen) ter kaznivo dejanje obrekovanja (159. člen), na kateri smo se osredotočili v diplomskem delu. Obe obravnavani kaznivi dejanji v splošnem veljata za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. S tovrstnimi kaznivimi dejanji se ogroža predvsem dostojanstvo posameznika, nastajajo pa, kadar se sogovornik odmakne od moralnega in etičnega vedenja, vrednotenja in/ali izražanja. V demokratični državi sta zavzemanje in skrb za človekove pravice temelj. Dve izmed pomembnih človekovih pravic obravnavamo v diplomskem delu, in sicer svobodo govora oz. svobodo izražanja ter čast in dobro ime. Na tem delu pridemo do kritičnega razmerja med svobodo govora in pravico do dostojanstva posameznika, saj med njima tičita obravnavani kaznivi dejanji razžalitve ter obrekovanja. Svoboda govora ne pomeni, da lahko komur koli rečeš kar koli. Iz ustave izhaja pravica do dostojanstva, ki jo mora vsak posameznik upoštevati in spoštovati. Kako se rešujejo dileme razmerja med svobodo govora in pravico do posameznikovega dostojanstva, smo raziskali v analizi sodnih praks Evropskega sodišča za človekove pravice. Osredotočili pa smo se tudi na novinarstvo, saj je v Kazenskem zakoniku določena dvakrat višja kazen za kazniva dejanja, ki so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. In prav novinarji so največkrat izpostavljeni tovrstnim kaznivim dejanjem. Bodisi z ene bodisi druge strani.
Keywords: razžalitev, obrekovanje, kazniva dejanja, svoboda izražanja, čast in dobro ime, kazensko pravo
Published: 12.03.2019; Views: 3671; Downloads: 247
Fulltext (1,24 MB) |
1004. |
1005. Primerjava ustavnih ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega delaKatja Zajc, 2018 Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela tako na mednarodni ravni kot na ravni posameznih držav. V njem so zbrani in predstavljeni najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki urejajo to področje. Prav tako je podrobno analizirana dokaj obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in malo manj obsežna sodna praksa slovenskih sodišč. Magistrsko delo vsebuje tudi tabelo, ki sistematično prikazuje ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela v členih ustav posameznih držav sveta. Sledita ji analiza podatkov, predstavljenih v tabeli, in analiza primerov odstopanj. Na koncu je predstavljeno prisilno delo v povojni Sloveniji. Podrobno so opisane razmere, v katerih so živele in delale žrtve. Našteta je zakonodaja, na podlagi katere so izrekali kazni prisilnega dela. Nato so naštete in s podatki podkrepljene domnevne kršitve Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29, ki jih je zagrešila slovenska povojna oblast.
Keywords: suženjstvo, prisilno delo, prepovedi, mednarodne ogranizacije, mednarodni dokumenti, ustavne ureditve, ustavno pravo, mednarodno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2171; Downloads: 140
Fulltext (1,50 MB) |
1006. Kritična analiza dela Sodnega sveta Republike SlovenijeNina Zupančič, 2018 Abstract: Magistrsko delo predstavlja Sodni svet Republike Slovenije in je namenjeno tistim, ki bi si omenjeni organ in njegovo delo želeli podrobneje spoznati. Namen magistrskega dela je skozi kritično analizo dela predstaviti organ sui generis, katerega poglavitni nalogi sta varovanje sodnikov in sodstva ter spodbujanje njegove kakovosti, učinkovitosti in odgovornosti. Za potrebe nadaljnje analize dela omenjenega organa so v okviru predstavitve Sodnega sveta najprej predstavljeni njegova zgodovina, položaj, sestava in organizacija, pravni okviri in pristojnosti ter postopki, ki se odvijajo pred omenjenim organom. V nadaljevanju sledi predstavitev dveh za Sodni svet pomembnih mednarodnih organov, Evropske mreže sodnih svetov in Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Sledi analiza odločitev, ki jih je sprejel Sodni svet, zadnji dve poglavji pa se nanašata na pereče tematike v zvezi s Sodnim svetom, s katerimi se srečujejo pravni strokovnjaki. V okviru omenjenega poglavja so predmet kritične analize naslednji pravni instituti: pravno varstvo zoper odločitve Sodnega sveta, izvolitev in imenovanje sodnikov, opravljanje funkcije člana Sodnega sveta in zakonska ureditev Sodnega sveta. Pri raziskovanju sem se poslužila predvsem induktivno-deduktivne metode in komparativne metode. S pomočjo prve sem na osnovi izbranega števila primerov podala splošno oceno glede obravnavanega problema, s pomočjo druge pa sem podala primerjalnopravni vidik obravnavanega problema. Rezultati raziskav in njihova kritična analiza bralcu dajejo vpogled v uspešnost izvajanja zakonsko podeljenih pristojnosti obravnavanega organa.
Keywords: Sodni svet, sodniki, Kodeks sodniške etike, etika, izvolitev, imenovanja, pravno varstvo, sodni postopki
Published: 12.03.2019; Views: 2486; Downloads: 146
Fulltext (1,56 MB) |
1007. Ustavne ureditve nepriznanih držav na območju bivše Sovjetske zvezeMiran Košpenda, 2018 Abstract: Na območju bivše Sovjetske zveze trenutno obstaja šest nepriznanih držav. Teh entitet ni moč najti na uradnih zemljevidih, a kljub temu izkazujejo večino lastnosti običajnih držav. Njihov položaj zaznamuje odsotnost mednarodnega priznanja in s tem izključenost iz mednarodnega prava. Vse obravnavane nepriznane države so sprejele ustave in s tem vzpostavile nacionalne pravne rede. Večina akademskih raziskav nepriznane države obravnava z vidika geopolitike, varnostnih groženj in širših mednarodnih odnosov. To magistrsko delo razišče in primerja ustavne ureditve Pridnjestrske moldavske republike, Republike Gorski Karabah, Republike Abhazije, Republike Južne Osetije, Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk. Primerjalna analiza ugotavlja, da ustave nepriznanih držav formalnopravno vključujejo ustrezno varstvo človekovih pravic, ki ni bolj omejeno kot v drugih evropskih ustavah. Podrobnejši pregled ustavnih določb v zvezi z zakonodajno in izvršno oblastjo pokaže na demokratični deficit zaradi izrazito podrejene ustavne vloge parlamentov. Izpostavljene so tudi razne ustavne določbe, ki odražajo položaj nepriznanih držav v sodobnem svetu. Kljub navidezni homogenosti de facto držav, ki so večinoma nastale v primerljivem obdobju, na enakem prostoru in se soočajo z enakimi izzivi, raziskava utemelji heterogenost nepriznanih držav in njihovih ustavnih ureditev. Primerjava stopnje podobnosti med ustavami temelji na stotih primerjalnih elementih in pokaže, da je vrednost primerjalnega indeksa med najbolj različnima ustavama 46/100, med najbolj podobnima pa 91/100. Ustave nepriznanih držav tako težko predstavljajo enotno skupino. Ustava Republike Gorski Karabah izstopa in je najbolj različna od ostalih, praktično identični sta ustavi obeh ljudskih republik, prav tako pa večja stopnja podobnosti velja med ustavami Pridnjestrske moldavske republike, Republike Abhazije in Republike Južne Osetije.
Keywords: nepriznane države, ustavne ureditve, Sovjetska zveza, človekove pravice, ustave, ustavno primerjalno pravo, ustavno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2616; Downloads: 163
Fulltext (2,73 MB) |
1008. Improving governance in mandatory defined-contribution pension fundsPetar-Pierre Matek, 2018 Abstract: Demographic changes and other socio-economic factors put a strain on pension systems around the world. Developed countries are particularly affected by population aging and generous existing pay-as-you-go schemes. To achieve a more sustainable pension system, many countries introduced defined-contribution pension plans. The World Bank, which took a leading role in conceptual and operational aspects of pension reforms worldwide, provided support to many countries, including Croatia, in the implementation of its three-pillar model. At the same time, Anglo-Saxon countries witnessed a dramatic shift from defined-benefit to defined-contribution pension schemes. As a result, employees are bearing investment risk, meaning that their pension benefits directly depend on the investment performance of pension plans invested in capital markets. Consequently, issues related to the governance of defined-contribution pension plans have become a matter of concern for researchers and regulators worldwide. The main questions are: (1) whether a governance system can be created that will work for the benefit of fund members and (2) where should policy makers and pension supervisors focus their efforts. Because asset management is characterised by significant conflicts of interest and low observability of money managers% actions, agency theory provides an excellent theoretical framework for the research of governance issues in second pillar pension funds. It helps in identifying the stakeholders, describing their relationships and identifying where their interests are not aligned. Most importantly, it provides a framework for identifying the most suitable control mechanisms to curb conflicts of interest. Theory suggests that behaviour-based control mechanisms will be best adapted in the case of pension funds. Of importance are: (1) internal governance structure and mechanisms, including third-party monitors, (2) regulation and supervision and (3) duties and liabilities of the governing body. The definition of investment performance benchmarks is the most obvious outcome-based control mechanism. Information systems have an important role in increasing the monitoring capacity of stakeholders. Theory suggests that third-party monitoring, such as supervision by public agencies, is particularly important, because pension funds are characterised by a failure of market control mechanisms. In addition, the interpretation of money managers% fiduciary duties by courts of justice will have an extremely important impact on the credibility of regulatory and supervisory efforts. Legislation plays a leading role in the design of control-mechanisms. This is particularly the case in civil law jurisdictions that opted for a highly prescriptive approach to regulation. The case study of the Croatian second pillar pension funds is based on an analysis of the Croatian Act on Mandatory Pension Funds and its comparative analysis with the OECD Core Principles of Private Pension Regulation, the UCITS Directive and the IORP II Directive. It breaks down the provisions of these legislative acts and standards along the lines of the framework provided by the agency theory - namely, the information available to fund members, internal governance mechanisms, political pressures and tools available to the regulator (including liability of the managing body). Evidence from the research supports the hypothesis that the Croatian Act on Mandatory Pension Funds addresses in an adequate manner most of the governance issues related to the management of second pillar mandatory pension funds. Nevertheless, some deficiencies were revealed, and a list of recommendations was outlined. The application of agency theory to pension funds and the comparative analysis of legislative documents adds to the body of literature on second pillar pension funds by providing an innovative approach to the issue. It also provides guidelines for regulators introducing defined-contribution pension schemes or trying to improve existing ones.
Keywords: pension funds, governance, agency theory, World Bank, pension system, Croatia, doctoral dissertation
Published: 12.03.2019; Views: 1907; Downloads: 122
Fulltext (1,41 MB) |
1009. Vpliv osebne in funkcionalne skladnosti na nakup nepremičnin v SlovenijiNataša Fabris, 2018 Abstract: Doktorska disertacija se nanaša na vpliv osebne skladnosti in funkcionalne skladnosti na prednostne izbire in nakupne izbire nepremičnine. Funkcionalna skladnost pomeni, da večja, kot je skladnost med zaznanimi uporabniškimi lastnostmi stanovanja (v povezavi s stanovanjskimi prostori, namenjenimi za spanje, dnevno bivanje, prehranjevanje in vzdrževanje, stroški za nakup in vzdrževanje stanovanja) in kupčevimi želenimi lastnostmi stanovanja, večja je verjetnost, da bo kupec motiviran za nakup dotičnega stanovanja. Raziskovalci so z empiričnimi raziskavami ugotovili, da poleg same funkcionalne skladnosti vpliva na prednostne lastnosti in izbiranje nepremičnine tudi osebna skladnost oziroma samokongruenca. Samokongruenca je definirana kot stopnja skladnosti med videzom proizvoda in kupčevo osebnostjo. Pri tem gre za simbolični pomen, ki ga ima izdelek. Samokongruenca vpliva na izbor proizvoda v pozitivnem smislu, in sicer večja, kot je skladnost samokongruence z videzom oziroma podobo proizvoda, bolj je kupec nagnjen k nakupu tega izdelka. Samokongruenca ima več dimenzij. Obstajajo vsaj tri zasnove samokongruence, ki razlagajo in napovedujejo obnašanje potrošnika. To so aktualna samopodoba, idealna samopodoba ter socialna samopodoba (Sirgy, 1982, str. 288; Sirgy, 1985, str. 50). Sirgy vpelje tudi četrto zasnovo, in sicer idealno socialno-samopodobo (Sirgy, 1990, str. 20). Z našo empirično raziskavo smo skušali ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med funkcionalno skladnostjo in osebno skladnostjo pri potencialnih kupcih v Sloveniji. Ugotovili smo, da potencialni kupci izražajo statistično pomembne razlike med osebno in funkcionalno skladnostjo. Poleg tega smo ugotovili, da je izmed treh pojavnih oblik samokongruence (aktualna, idealna in socialna samokongruenca) v Sloveniji najpomembnejša idealna samokongruenca. V doktorski disertaciji smo preučevali tudi vpliv neresničnega in zavajajočega oglaševanja lastnosti nepremičnine v procesu izbire in nakupa le te in ugotovili, da ima neresnično oziroma zavajajoče oglaševanje bistven vpliv na osebno in funkcionalno skladnost.
Keywords: nakup nepremičnin, funkcionalna skladnost, samokongruenca, vedenje potrošnika, oglaševanje, nepremičnine
Published: 12.03.2019; Views: 2107; Downloads: 141
Fulltext (3,00 MB) |
1010. Delovni, socialni in okoljski vidiki javnega naročanjaTina Rijavec, 2018 Abstract: Javno naročanje predstavlja visok delež uradne gospodarske dejavnosti in porabe javnih financ. Uresničevanje delovnopravnih, socialnih in okoljskih vidikov javnega naročanja zato lahko pomembno pripomore k trajnostnemu razvoju in uresničevanju družbeno odgovornih politik. Trenutno družbeno stanje na področju delovnih, socialnih in okoljskih pogojev zahteva sprejem strateško in socialno odgovorno usmerjenih ukrepov. V Sloveniji in EU so bili v zadnjem času na tem področju sprejeti pravni akti, ki dajejo normativno podlago za možnost socialno odgovornega in trajnostnega javnega naročanja.
Published: 08.03.2019; Views: 1890; Downloads: 154
Fulltext (2,21 MB) |
