1051. Primerjava evro-kontinentalnega pravnega sistema z anglosaškimUrban Rozman, 2017 Abstract: Svoje diplomsko delo bom seveda začel z zgodovinskim uvodom. Analiziral bom primerjana pravna sistema od njihovih začetkov pa do sodobnejših časov. Kot vsi vemo so na pravo in njegov razvoj vplivali predvsem štirje dejavniki. Prvi je antika. Rimsko pravo predstavlja mati kontinentalne pravne ureditve, natančneje civilnega prava, še danes se namreč uporabljajo nekatere ureditve, ki veljajo že tisočletja. Drugi dejavnik predstavlja germansko združeno mišljenje. Pravne ureditve germanskih plemen pred pokristjanjevanjem. Tretji dejavnik je srednjeveška cerkev in kanonsko pravo. Zadnji ter nekoliko kasnejši dejavnik pa je moderni liberalizem. Na tej točki različnih virov prava, se ne bom preveč zadrževal, v svoje delo sem jih umestil bolj zaradi začrtanja smeri katere se bom držal. Več pozornosti bom naklonil zgodovinskemu razvoju običajnega prava ali common law, ter kontinentalni pravni ureditvi in njeni zgodovinski poti. Nadaljeval bom z "uvodom" v osrednjo temo svojega dela, to pa je primerjava civilnega prava in comon law danes. Nadalje bom izpostavil vsako od naštetih področji posebej, znotraj njih samih pa sem si izbral nekaj tem, ki jih bom najprej definiral in nato primerjal. Svojo analizo sem ločil na materialno in procesno pravno ureditev sistemov. V primerjalno množico materialnega prava sem zajel causo, pogodbe v korist tretjih oseb, preklic ponudbe, višjo silo in naključje, kršitev pogodbe in krivdo, odškodninsko odgovornost, zamudo in prenos lastništva, menico, hipoteko ter še nekaj drugih. V primerjalni množici procesnega prava pa je zajeto naslednje: vročanje, določitev dejstev, sprejem in zanesljivost dokazov ter rubež. Vse zgoraj naštete teme so zelo obsežno urejene in že za eno bi bilo dovolj gradiva, za celo diplomsko nalogo, zato sem pri vseh izpostavil ter nato primerjal le bistvo.
Published: 23.10.2018; Views: 2346; Downloads: 194
 Fulltext (773,48 KB) |
1052. Pravica do izobraževanja kot človekova pravicaRiana Resnik, 2017 Abstract: Magistrsko delo v štirih vsebinskih sklopih obravnava pravico do izobraževanja kot eno izmed temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V prvem sklopu magistrskega dela sem predstavila pravico do izobraževanja kot človekovo pravico ter na kratko orisala njen zgodovinski razvoj. Pri predstavitvi aktualnega razvoja pravice do izobraževanja sem s pomočjo statističnih podatkov ugotavljala dejansko stanje sistemov izobraževanja ter raven izobraženosti ljudi v Sloveniji in po svetu. Drugi sklop magistrskega dela je namenjen analizi pravice do izobraževanja skozi mednarodnopravne dokumente, v katerih je pravica vsebovana.Pravica do izobraževanja je bila formalno priznana kot človekova pravica s sprejetjem Splošne deklaracije o človekovih pravicah, od takrat pa je bila vključena v številne mednarodne konvencije oz. pakte, pri čemer pomembno vlogo igrata OZN in UNESCO. Tretji sklop magistrskega dela vključuje analizo pravice do izobraževanja v Sloveniji, kjer sta predstavljena razvoj pravice do izobraževanja skozi pretekle ustave ter njena sedanja ustavna in zakonska ureditev. Zadnji vsebinski sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi in analizi primerov kršitve pravice do izobraževanja v okviru precedenčne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter izbranih primerov tuje ustavnosodne prakse.
Published: 23.10.2018; Views: 3442; Downloads: 367
Fulltext (1,06 MB) |
1053. |
1054. |
1055. |
1056. |
1057. Mednarodnopravni status JeruzalemaAndraž Slatnar, 2018 Abstract: Mesto Jeruzalem je skozi zgodovino igralo pomembno vlogo med tremi abrahamskimi religijami:krščanstvom, judovstvom in islamom. Za vsa tri verstva predstavlja sveto mesto in ima poseben kulturno-zgodovinski pomen, saj naj bi pomenilo tako njihovo stičišče, kot tudi mirno sobivanje v medsebojni toleranci. Žal pa je Jeruzalem v samem središču izraelsko-palestinskega konflikta, saj si ga obe strani lastita zaradi njegovega položaja. Oboji si ga namreč želijo za prestolnico svoje države in nihče pri tem ni pripravljen popuščati. Tudi ko se dolgotrajna pogajanja vendarle premaknejo v želeno smer, pa na koncu bodisi zaradi pritiskov javnosti bodisi zaradi zunanjih vplivov (kot je odpiranje tujih veleposlaništev v mestu) vsa prizadevanja padejo v vodo in sprta protagonista se zopet znajdeta vsak na svojem bregu.Pričujoče diplomsko delo bo skušalo na karseda nepristranski način predstaviti pravni položaj Jeruzalema, ki je v mednarodni skupnosti sporen, podvržen različnim razlagam in v nemilosti vsakokratnega menjavanja vladajočih elit tako doma kot v tujini. Ob tem se bo še posebej ozrlo na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ameriško veleposlaništvo preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar je še dodatno zaostrilo napetosti na tem območju in skrhalo že tako šibek mir med glavnima akterjema.
Published: 05.10.2018; Views: 2972; Downloads: 194
Fulltext (1,67 MB) |
1058. |
1059. Pritožba v upravnem sporuMaruša Hadžič Medja, 2018 Abstract: Vsebina diplomske naloge se nanaša na pravico do pritožbe v upravnem sporu, ki jo zagotavlja že Ustava, zato mora biti ustrezno urejena tudi v postopku upravnega spora. Glede na ostale sodne postopke je omejena zaradi specifičnosti postopka, ki se začne že pred upravnim organom v postopku izdaje upravnega akta. Pri upravnem sporu gre za sodno kontrolo nad zakonitostjo delovanja uprave, s katero se varujejo pravice in pravni interesi posameznikov in pravnih oseb. V okviru upravnega spora sodniki, ki so vezani samo na Ustavo in zakon, odločajo o zakonitosti in pravilnosti aktov, izdanih s strani državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Zakon, ki ureja postopek upravnega spora, je Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), ki je bil sprejet leta 2006 z začetkom veljave leta 2007. V njem so urejena tudi pravna sredstva, ki so na voljo strankam upravnega spora.O pritožbi nad sodno odločbo prve stopnje odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.Poleg pritožbe je zoper odločitev Upravnega sodišča mogoče vložiti tudi revizijo, ki pa je za razliko od pritožbe izredno pravno sredstvo. O reviziji je prav tako pristojno odločati Vrhovno sodišče. Od sprejetja novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je revizija tudi v upravnem sporu urejena nekoliko drugače. Namen naloge je predstaviti institut pritožbe v procesu upravnega spora in ugotoviti, če ustreza merilom pravnega sredstva iz Ustave.
Published: 28.09.2018; Views: 2443; Downloads: 325
Fulltext (446,89 KB)
This document has many files! More...
|
1060. Predajanje storilcev kaznivih dejanj v Evropski Uniji - primer PuigdemontTimotej Mihelič, 2018 Abstract: Schengensko območje je območje odpravljenih nadzorov notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav. S prvim podpisom schengenskega sporazuma 14. junija 1985 v Luksemburgu in z odstranitvijo nadzora na mejah med državami članicami se je poenostavilo prečkanje meja za prebivalce Evropske unije. S tem je prišlo tudi do lažjega kroženja čezmejnega kriminala. To je pripeljalo do sodelovanja na ravni policije in pravosodja držav članic. Z vidika kazenskega procesnega prava nastaja cela vrsta mehanizmov, ki olajšujejo pregon in sojenje storilcem kaznivih dejanj v Evropski uniji. Med njimi sta evropski nalog za prijetje in predajo ter evropski preiskovalni nalog. Ustanavljati so se pričele tudi evropske organizacije za pregon storilcev kaznivih dejanj, kot so Europol, CEPOL in Eurojust. Vse to velja le znotraj Evropske unije. Republika Slovenija je v Evropsko unijo vstopila leta 2004, v schengensko območje pa leta 2007. S tretjimi državami, ki niso članice Evropske unije, imamo sklenjene mednarodne sporazume za izročitev in predajo storilcev kaznivih dejanj. V španski avtonomni skupnosti Kataloniji že stoletja obstaja ideologija o odcepitvi od Kraljevine Španije. V zadnjih letih je bilo izvedenih več referendumov za neodvisnost Katalonije, njeni prebivalci pa so na referendumu 1. oktobra 2017 z 92,01 % glasovali za odcepitev oz. za neodvisnost Katalonije. Po obsodbi uradne španske vlade v Madridu, da je referendum protiustaven, se je katalonski premier Carles Puigdemont še z nekaj sodelavci umaknil v belgijski Bruselj, špansko sodišče pa je izdalo Evropski nalog za prijetje in predajo, s katerim je Kraljevina Španija zahtevala njegovo izročitev.
Published: 27.09.2018; Views: 2412; Downloads: 156
Fulltext (4,89 MB) |
