741. Pravna kultura v slovenskih osnovnih šolah s poudarkom na mirnem reševanju sporov z uporabo mediacijeNina Pavlin, 2019 Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo stanje pravne kulture v slovenskih osnovnih šolah, predvsem na podlagi praktičnega dela z akterji šolskega življenja: strokovnimi delavci v šolah, učenci in starši, saj doslej ni bilo poglobljenih raziskav s tega področja prava v Sloveniji. Preverjamo hipoteze, da je pravna kultura v slovenskih osnovnih šolah slaba zaradi nepoznavanja in ignorance prava, nezakonitosti splošnih pravnih aktov avtonomnega prava, kršitev človekovih pravic, medvrstniškega nasilja, slabe komunikacije med akterji in zlorabe anonimnih prijav. Definiramo pravno kulturo in jo preslikamo na področje šolskega prava. Uporabimo naslednje metode raziskovanja: analizo in interpretacijo, induktivno-deduktivno metodo, metodo deskripcije, komparativno metodo, normativno metodo, metodo ankete, metodo kompilacije, sintetično, dogmatično, aksiološko, sociološko, zgodovinskopravno, in primerjalnopravno metodo. Opišemo projekte, s katerimi želi avtorica aktivno vplivati na izboljšanje pravne kulture v slovenskih osnovnih šolah. Raziščemo tudi problematiko zlorabe instituta anonimnih prijav, otrok s posebnimi potrebami in medvrstniškega nasilja, še posebej spletnega, ki v času vse dostopnejše tehnologije stalno narašča. Posebej poudarimo pomen mirnega reševanja sporov, zlasti se posvetimo vrstniški in šolski mediaciji, ki ju avtorica skuša z aktivnim delovanjem približati slovenskim osnovnim šolam. Vpeljemo pojem zunanje šolske mediacije, s katero se avtorica ukvarja kot mediatorka. Opišemo pozitivne učinke šolske in vrstniške mediacije in raziščemo vpliv mediacije na oblikovanje pravne kulture posameznika in družbe. Pri pisanju disertacije se je avtorica morala zanašati predvsem na lastno raziskovalno delo, saj v slovenskem prostoru obstaja le peščica del na obravnavano temo, pa še ta jo pokrivajo le delno.
Published: 16.07.2019; Views: 2691; Downloads: 256
 Fulltext (5,70 MB) |
742. Pristojnosti zakonodajalca v slovenski pravni ureditviLaura Seferaj, 2019 Abstract: Načelo demokratičnosti je eno izmed temeljnih ustavnih načel, na kateri sloni sodobna demokratična država. Sodobne demokracije temeljijo na načelu ljudske suverenosti, na podlagi katerega je nosilec suverene oblasti lahko samo ljudstvo. Iz načela ljudske suverenosti izhaja tudi načelo demokratične države. Sodobna demokracija se udejanja predvsem kot posredna demokracija, ki je vzpostavljena z volitvami. Gre za parlamentarno demokracijo, v kateri sprejema temeljne odločitve v družbi predstavniško telo (parlament) kot tisti državni organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto in deluje v njegovem imenu. Ta organ v okviru svojih pristojnosti opravlja zakonodajno funkcijo, kot eno izmed najpomembnejših funkcij. V Republiki Sloveniji predstavniško telo predstavlja Državni zbor. V prvem delu diplomskega dela je predstavljen zgodovinski razvoj in idejni koncept načela delitve oblasti in sistema organizacije oblasti v Republiki Sloveniji. Ta vidik je osvetljen tako z zgodovinskega kot primerjalnega stališča. Osrednji del naloge obsega opredelitev Državnega zbora kot predstavniškega telesa v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo opredeljuje pristojnosti zakonodajalca v slovenski pravni ureditvi, pri čemer se podrobneje osredotoča na zakonodajno funkcijo državnega zbora kot poglavitnega zakonodajnega državnega organa v Republiki Sloveniji. V okviru poglobljene opredelitve zakonodajne funkcije Državnega zbora je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena primerjalna analiza zakonodajnega delovanja poslancev Državnega zbora v šestem (2011-2014) in sedmem mandatnem obdobju (2014-2018) Republike Slovenije.
Published: 16.07.2019; Views: 2270; Downloads: 253
Fulltext (885,94 KB) |
743. (Ne)pravni vidiki trgovine z ljudmi skozi varovanje človekovih pravicMargerita Jurkovič, 2019 Abstract: Trgovina z ljudmi je oblika novodobnega suženjstva, s katerim se organi pregona in preiskave po vsem svetu soočajo že desetletja. Žrtve so prevarane na podlagi obljub za izboljšanje socialnega položaja, nato pa se najdejo ujete v krogu psihičnih, fizičnih zlorab in ekonomskega nasilja. Mednarodnopravni dokumenti, ki urejajo področje trgovine z ljudmi, sodne odločbe in nacionalna zakonodaja poskušajo urediti in preprečiti izkoriščanje, vendar z vpletenostjo koruptivnih in drugih nelegalnih praks to nikakor ni enostavno. Medsebojno sodelovanje držav članic EU pri pregonu, preiskavi in preprečevanju kaznivih dejanj, povezanih s pojavom, je ključnega pomena. Z druge strani pa se pripadniki kriminalnih združb z medsebojnim povezovanjem in trgovanjem na najbolj inovativne načine, nenehno trudijo biti korak pred oblastmi. Postavlja se vprašanje obstoja notranjih pravil med pripadniki kriminalnih mrež in pa tudi morebitne sankcije, ki jih lahko doletijo s strani njihovih "šefov"...
Published: 16.07.2019; Views: 2063; Downloads: 216
Fulltext (1,09 MB) |
744. |
745. |
746. Uspešno vodenje gradbenih projektov s pravnega vidikaMatevž Žiberna, 2019 Abstract: Operativno vodenje del od izvajalca zahteva ne le tehnološko znanje, temveč tudi poznavanje množice predpisov tako iz javnega kot zasebnega prava. Namen magistrskega dela je proučiti področno zakonodajo, katera veže gradbene izvajalce in njihove operativne vodje del ter jo strniti v delo, ki bo pripomoglo k učinkovitejšem delu gradbeno operativne stroke. S pomočjo induktivne metode je na podlagi konkretnih gradbenih pogodb izluščena bistvena regulativa, katera veže izvajalce pri izvedbi gradbenih projektov, oddanih na podlagi javnih naročil. Podatki, pridobljeni iz študije primerov, so združeni s sintetično metodo in nato s pomočjo komparativne metode konkretizirani na aktualni gradbeni pogodbi. Raziskava je pokazala, da Zakon o javnih naročilih bistveno vpliva na operativno vodenje gradbenih projektov. Določila Zakona o javnih naročilih je potrebno upoštevati neglede na to ali je gradbena pogodba sklenjena z uporabo Posebnih gradbenih uzanc ali z uporabo mednarodnimi določili FIDIC. Neglede na tip gradbene pogodbe slednja ne sme kršiti kogentnih določil slovenskega prava. Študija primerov je dokazala, da je prav poznavanje kogentnih določil za izvajalce izrednega pomena, saj so gradbene pogodbe nemalokrat pisane v neskladju z načeli področnih zakonov in dobrimi poslovnimi praksami. Magistrsko delo po svoji vsebini lahko služi kot pravni priročnik za operativne vodje del in tako do naslednje večje zakonodajne spremembe pripomore k uspešnejšemu vodenju del.
Published: 01.07.2019; Views: 2639; Downloads: 260
Fulltext (1,37 MB) |
747. Akreditiv in njegova uporaba na primeru LibijeNastja Zadravec, 2019 Abstract: Akreditiv je vrsta plačilnega sredstva, ki velja za najbolj varno obliko načina plačevanja in se večinoma uporablja v mednarodnem poslovanju. V bančnem jeziku poznamo pod besedo akreditiv pismo, s katerim banka naroči določeni osebi oziroma drugi ustanovi, da v primeru izpolnitve pogojev, določenih z akreditivom, izplača dogovorjen denarni znesek tretji osebi. Z akreditivom se banka nepreklicno zaveže, da bo pravočasno plačala dogovorjeni znesek prodajalcu v primeru, če ta pravilno in pravočasno predloži vse dokumente, ki so kot pogoj navedeni v akreditivu. Akreditivne pogoje določa nalogodajalec. Iz tega lahko povzamemo, da z akreditivom zavarujemo pravočasnost in gotovost plačila, poleg tega pa tudi količino blaga in njeno kakovost. Libija velja v mednarodnem prostoru za negotovo in problematično državo za podjetja, ki želijo izvažati in biti v celoti plačana v skladu s transakcijskim sporazumom. Zato je za poslovanje s to državo še posebej primerno plačilno sredstvo dokumentarni akreditiv, ki zavaruje rizike podjetnikov. Pogoje za dokumentarni akreditiv v primeru poslovanja z Libijo postavlja libijska banka.
Published: 01.07.2019; Views: 2278; Downloads: 161
Fulltext (1,94 MB) |
748. ZOPNI kot pravna podlaga za začasno zavarovanje ali odvzem premoženja nezakonitega izvoraKlemen Wagner, 2019 Abstract: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je bil sprejet z namenom onemogočanja materialnega okoriščanja posameznikov s protipravno dejavnostjo in preprečevanja investiranja premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo dejavnost. Premoženje je nezakonitega izvora, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po ZOPNI, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. To je povsem nov pravni termin, ki se je pojavil šele s sprejetjem ZOPNI leta 2011. Z njim je zakonodajalec pravzaprav na novo opredelil kršitev in nanjo navezal novi pravni posledici - omejitev razpolaganja s premoženjem in odvzem premoženja. V okvir nezakonito pridobljenega premoženja, ki se ugotavlja v fazi finančne preiskave, spadajo stvari in pravice, ki so lahko predmet izvršbe (omejevalna funkcija) kot tudi premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja iz takega premoženja, v katero je spremenjeno ali s katerim je pomešano (razširitvena funkcija). Sodišče s sodbo odvzame premoženje, ki ga je pridobitelj nezakonito pridobil v obdobju petih let pred storitvijo kataloškega kaznivega dejanja do vključno enega leta in pol po storitvi le-tega, kolikor lahko najdlje traja finančna preiskava. Premoženje je lahko odvzeto tako primarnim kot tudi sekundarnim subjektom. S pomočjo opisne oziroma deskriptivne metode sem želel skozi raziskovanje ugotoviti, ali je ZOPNI v skladu z ustavnimi procesnimi jamstvi. Moja ugotovitev je, da je ZOPNI v neskladju z 22, 23, 25, 27 in 28 členom Ustave. V zvezi z 31. členom Ustave pa, da iz ZOPNI izhaja protipravna ustavna praznina.
Published: 01.07.2019; Views: 2260; Downloads: 183
Fulltext (378,93 KB) |
749. |
750. |
