Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1041 - 1050 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran101102103104105106107108109110Na naslednjo stranNa konec
1041.
Varstvo dobrovernega pridobitelja lastninske pravice v našem stvarnem pravu
Rene Pohlen, 2018

Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 2127; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1002,02 KB)

1042.
Namenska razlaga v praksi ustavnega sodišča Republike Slovenije
Kristian Remškar, 2017

Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 2235; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (577,00 KB)

1043.
Silobran - primerjava med nemško in slovensko ureditvijo
Uroš Radakovič, 2017

Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 1955; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (980,26 KB)

1044.
1045.
Mednarodnopravni status Jeruzalema
Andraž Slatnar, 2018

Opis: Mesto Jeruzalem je skozi zgodovino igralo pomembno vlogo med tremi abrahamskimi religijami:krščanstvom, judovstvom in islamom. Za vsa tri verstva predstavlja sveto mesto in ima poseben kulturno-zgodovinski pomen, saj naj bi pomenilo tako njihovo stičišče, kot tudi mirno sobivanje v medsebojni toleranci. Žal pa je Jeruzalem v samem središču izraelsko-palestinskega konflikta, saj si ga obe strani lastita zaradi njegovega položaja. Oboji si ga namreč želijo za prestolnico svoje države in nihče pri tem ni pripravljen popuščati. Tudi ko se dolgotrajna pogajanja vendarle premaknejo v želeno smer, pa na koncu bodisi zaradi pritiskov javnosti bodisi zaradi zunanjih vplivov (kot je odpiranje tujih veleposlaništev v mestu) vsa prizadevanja padejo v vodo in sprta protagonista se zopet znajdeta vsak na svojem bregu.Pričujoče diplomsko delo bo skušalo na karseda nepristranski način predstaviti pravni položaj Jeruzalema, ki je v mednarodni skupnosti sporen, podvržen različnim razlagam in v nemilosti vsakokratnega menjavanja vladajočih elit tako doma kot v tujini. Ob tem se bo še posebej ozrlo na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ameriško veleposlaništvo preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar je še dodatno zaostrilo napetosti na tem območju in skrhalo že tako šibek mir med glavnima akterjema.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 2950; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

1046.
Sestavina stvari po 16. členu SPZ v sodni praksi
Matic Rijavec, 2018

Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 2284; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (366,69 KB)

1047.
Pritožba v upravnem sporu
Maruša Hadžič Medja, 2018

Opis: Vsebina diplomske naloge se nanaša na pravico do pritožbe v upravnem sporu, ki jo zagotavlja že Ustava, zato mora biti ustrezno urejena tudi v postopku upravnega spora. Glede na ostale sodne postopke je omejena zaradi specifičnosti postopka, ki se začne že pred upravnim organom v postopku izdaje upravnega akta. Pri upravnem sporu gre za sodno kontrolo nad zakonitostjo delovanja uprave, s katero se varujejo pravice in pravni interesi posameznikov in pravnih oseb. V okviru upravnega spora sodniki, ki so vezani samo na Ustavo in zakon, odločajo o zakonitosti in pravilnosti aktov, izdanih s strani državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Zakon, ki ureja postopek upravnega spora, je Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), ki je bil sprejet leta 2006 z začetkom veljave leta 2007. V njem so urejena tudi pravna sredstva, ki so na voljo strankam upravnega spora.O pritožbi nad sodno odločbo prve stopnje odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.Poleg pritožbe je zoper odločitev Upravnega sodišča mogoče vložiti tudi revizijo, ki pa je za razliko od pritožbe izredno pravno sredstvo. O reviziji je prav tako pristojno odločati Vrhovno sodišče. Od sprejetja novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je revizija tudi v upravnem sporu urejena nekoliko drugače. Namen naloge je predstaviti institut pritožbe v procesu upravnega spora in ugotoviti, če ustreza merilom pravnega sredstva iz Ustave.
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 2391; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (446,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1048.
Predajanje storilcev kaznivih dejanj v Evropski Uniji - primer Puigdemont
Timotej Mihelič, 2018

Opis: Schengensko območje je območje odpravljenih nadzorov notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav. S prvim podpisom schengenskega sporazuma 14. junija 1985 v Luksemburgu in z odstranitvijo nadzora na mejah med državami članicami se je poenostavilo prečkanje meja za prebivalce Evropske unije. S tem je prišlo tudi do lažjega kroženja čezmejnega kriminala. To je pripeljalo do sodelovanja na ravni policije in pravosodja držav članic. Z vidika kazenskega procesnega prava nastaja cela vrsta mehanizmov, ki olajšujejo pregon in sojenje storilcem kaznivih dejanj v Evropski uniji. Med njimi sta evropski nalog za prijetje in predajo ter evropski preiskovalni nalog. Ustanavljati so se pričele tudi evropske organizacije za pregon storilcev kaznivih dejanj, kot so Europol, CEPOL in Eurojust. Vse to velja le znotraj Evropske unije. Republika Slovenija je v Evropsko unijo vstopila leta 2004, v schengensko območje pa leta 2007. S tretjimi državami, ki niso članice Evropske unije, imamo sklenjene mednarodne sporazume za izročitev in predajo storilcev kaznivih dejanj. V španski avtonomni skupnosti Kataloniji že stoletja obstaja ideologija o odcepitvi od Kraljevine Španije. V zadnjih letih je bilo izvedenih več referendumov za neodvisnost Katalonije, njeni prebivalci pa so na referendumu 1. oktobra 2017 z 92,01 % glasovali za odcepitev oz. za neodvisnost Katalonije. Po obsodbi uradne španske vlade v Madridu, da je referendum protiustaven, se je katalonski premier Carles Puigdemont še z nekaj sodelavci umaknil v belgijski Bruselj, špansko sodišče pa je izdalo Evropski nalog za prijetje in predajo, s katerim je Kraljevina Španija zahtevala njegovo izročitev.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 2392; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

1049.
1050.
Mednarodno letalsko pravo
Andreja Pavlovec, 2017

Opis: Mednarodno letalsko pravo je med mlajšimi pravnimi vejami. Od prvega pravega poleta z motornim letalom pa do danes je minilo dobrih sto let. Letalsko pravo sestavljajo predvsem mednarodne ureditve, kot so konvencije, sporazumi in protokoli, saj ravno sposobnost letenja združuje več držav in narodov, ker se premik od točke A do točke B neizmerno hitreje zgodi, kot v časih brez letečih transportov. Veliko vlogo,tako v mednarodnem javnem letalskem pravu kot v mednarodnem civilnem letalskem pravu, imajo različne mednarodne vladne in nevladne organizacije, ki skrbijo za čim bolj varen, ekonomičen, hiter transport, pa tudi za čim bolj sodobno urejeno infrastrukturo in navigacijo namenjeno letalstvu, ter da je vse to čim bolj poenoteno med vsemi uporabniki letalskega prostora. Pomembna je tudi državna suverenost držav nad zračnim prostorom nad svojim teritorijem, ki so jo določile države prav hitro po prvi svetovni vojni, ko so videle, kaj lahko stori vdor sovražnega letala v zračni prostor. Tudi Slovenci smo bili na področju letalstva aktivni in primerljivi s prvimi uspešnimi dosežki. Vedno bolj pa se postavlja v ospredje okoljevarstveno vprašanje, saj promet, še posebej letalski promet, izredno onesnažuje ozračje.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 2319; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (909,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh