1071. |
1072. |
1073. |
1074. Ustavni vidik omejevanja delavskega soupravljanja v zavarovalnicahIvan Sotošek, 2017 Opis: Sodelovanje delavcev pri upravljanju oz. delavsko soupravljanje, kot ga poimenujem v magistrski nalogi, pomeni tudi soudeležbo (participacijo) delavcev v določenih organih, konkretno v organih upravljanja zavarovalnic. Čeprav Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju načeloma dopušča drugačno ureditev delavskega soupravljanja v zavarovalnicah, se postavlja resno vprašanje utemeljenosti zaostrenih pogojev, ki jih ureja Zakon o zavarovalništvu za funkcije delavskih predstavnikov v upravnem in/ali nadzornem organu. V pričujoči magistrski nalogi sem izpostavil ustavni vidik omejevanja delavskega soupravljanja v zavarovalnicah z namenom, da opozorim na prekomerno poseganje v ustavno varovane pravice, zlasti z vidika enakosti pred zakonom in pravice do soodločanja. Pravna enakost prepoveduje samovoljno diskriminacijo tako pri pripravi - oblikovanju kot uporabi prava. Neenako obravnavanje podobnih položajev je dopustno le v primerih, kjer obstaja stvaren in utemeljen razlog. Takih razlogov magistrska naloga ne pripozna, ampak opozori na sporna neskladja posebne zakonske ureditve z ustavnimi normami in standardi ter prikaže konsistentne rešitve med zakonskimi predpisi in odnos teh predpisov do ustavne ter evropske ureditve, ko gre za delavsko soupravljanje v organih zavarovalnic.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2513; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
1075. |
1076. Mednarodni prenos sedeža ter statusno preoblikovanje družb v švicarskem in evropskem pravuKatja Petrič, 2017 Opis: Mednarodni prenos sedeža in statusno preoblikovanje družb predstavljata pomembni orodji, ki družbam omogočata čezmejno mobilnost in prilagajanje na zahteve globalnega trga. Magistrska naloga obravnava ureditev na področju čezmejnega prenosa sedeža ter statusnega preoblikovanja družb v EU, Sloveniji in Švici. Družbe s sedežem v EU na notranjem trgu imajo pravico do svobode ustanavljanja na podlagi 49. člena PDEU, kar jim omogoča svobodno izbiro kraja sedeža družbe in s tem tudi prenos sedeža družbe v drugo državo članico. Z Deseto direktivo je EU harmonizirala področje čezmejnih združitev, medtem ko za čezmejni prenos sedeža trenutno ne obstaja ustrezni pravni okvir. Pomembno vlogo na tem področju je imelo Sodišče EU, ki je s sodno prakso nadomeščalo pomanjkljivo zakonodajno ureditev. Pri mednarodnem prenosu sedeža in statusnem preoblikovanju družb nastanejo pomembne posledice za družbenike, upnike in zaposlene, katerim mora zakonodaja nuditi ustrezno pravno varnost. Področje mednarodnih statusnih preoblikovanj in prenosa sedeža v Švici ureja zakon IPRG. Kljub temu da Švica ni pristopila k EU, pa je z EU sklenila številne sporazume, ki so približali švicarsko pravo pravu EU. V nalogi smo preučevali, ali obstaja sporazum, ki bi Švici zagotavljal svobodo ustanavljanja, kakršna izhaja iz 49. člena PDEU. Analiza in primerjava zakonodaje sta pokazali pomemben vpliv prava EU na zakonodajo na področju mednarodnega statusnega preoblikovanja družb v Švici.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2653; Prenosov: 215
Celotno besedilo (693,69 KB) |
1077. Socialna država in njen odnos glede reševanja nepremičninskega problema pri mlajši generacijiMarija Sever, 2016 Opis: Delo Socialna država in njen odnos glede reševanja nepremičninskega problema pri mlajši generaciji predstavlja,kakšna je situacija mladih danes na stanovanjskem področju, kako se soočajo s stanovanjsko problematiko ter kaj jim država pri tem zagotavlja in nudi. Delo je sestavljeno iz posameznih poglavij, v katerih so predstavljeni pravica do stanovanja posameznikov, kakšna je stanovanjska situacija mladih in kakšne težave imajo z dostopnostjo do stanovanj oz.nepremičnin. Predstavljeni so tudi kakovost življenja posameznikov mladostnikov, pomen, ki ga imajo zanje brezdomstvo, socialna in najemna stanovanja, s kakšnimi stanovanjskimi stiskami se srečujejo ter kakšna je pri tem vloga države in zakonodaje s področja nepremičninskega trga. Na koncu so podani rezultati raziskave (ankete), ki je bila izdelana z namenom, da razišče, kakšno je stanovanjsko stanje pri mladih in kako jim je država pri tem v pomoč.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2329; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,38 MB) |
1078. Javno pooblastilo centra za socialno delo - primer izvajanja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstevIngrid Mačešič, 2016 Opis: Državni zbor je leta 2010 sprejel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki sta se začela uporabljati v začetku leta 2012. Zakona sta dodobra posegla v zakonodajo, ki je do tedaj urejala socialne pa tudi družinske transferje in subvencije ter sta v sistem pravic, ki se zagotavljajo iz javnih sredstev, prinesla pomembne spremembe. Zakonodajalec je s sprejetjem nove socialne zakonodaje želel doseči večjo racionalizacijo in večjo preglednost proračunskih odhodkov pri dodeljevanju socialnih prejemkov, in sicer s sprejetjem določenih vsebinskih in sistemskih novosti, kot so na primer uvedba enotne vstopne točke, vrstni red uveljavljanja pravic, dostop do uradnih zbirk podatkov o dohodkih in premoženju oseb itd. V postopku uveljavljanja pravic je vse manj neposrednega socialnega dela, več pa je ukvarjanja s podatki o materialnem stanju vlagatelja in njegove družine. V času nastajanja moje magistrske naloge je vlada s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona želela spremeniti in dopolniti oziroma popraviti tiste glavne pomanjkljivosti oziroma zaznane težave, ki so se od začetka uporabe zakona pokazale kot tiste, ki narekujejo spremembe. S tem pa želi izboljšati socialni položaj najbolj socialno ogroženih skupin prebivalstva, predvsem enostarševskih in velikih družin ter upoštevati bolj realen gmotni položaj vlagateljev.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2730; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,14 MB) |
1079. Najgospodarnejša raba prostora - pomen analize pri vrednotenju pravic na nepremičniniJasmina Sanković, 2017 Opis: Analiza najgospodarnejše uporabe prostora je ena izmed zahtevnejših in natančnih metod vezanih na ocenjevanje vrednosti nepremičnin. Temelji na zakonsko dopustnih normativih in prostorskih planih, fizični dopustnosti, finančni upravičenosti ter socialni sprejemljivosti.Predmet magistrske naloge je tako analiza najgospodarnejše uporabe prostora in v okviru tega predstavitev postopka ocenjevanja vrednosti nepremičnin. V nalogi je prikazana povezava s prostorskim planiranjem in prostorskimi akti ter zakonodaja, ki se navezuje na to področje. Podana so teoretična izhodišča analize najgospodarnejše uporabe, na izbranem zemljišču pa je prikazana praktična uporaba analize. Cilj naloge je bil raziskati in predstaviti pomen takšnih analiz, kar smo predstavili v teoretičnem delu, v empiričnem delu pa potrdili ali ovrgli tako postavljene hipoteze. V okviru zadnjega dela magistrske naloge smo analizirali rezultate opravljene ankete med veščaki, torej med sodnimi cenilci nepremičnin ter pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin. Rezultate smo smiselno interpretirali. Ključne ugotovitve raziskave lahko strnemo v definiciji, da je analiza najgospodarnejše uporabe prostora v cenilnih poročilih obvezen in nujno potreben element, da nanjo vpliva trg in temelji na sodobnih tržnih pristopih. Informacijske podlage potrebne za analizo najgospodarnejše uporabe so primerno dostopne, vendar Slovenska zakonodajna regulativa ne podaja dovolj jasnih smernic o vsebini potrebnih analiz v cenilnih poročilih. Analiza najgospodarnejše uporabe se največkrat opravi v primeru, ko gre za prazno zemljišče, v kolikor je to izboljšano, pa ko gre za industrijski ali poslovni objekt.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2043; Prenosov: 164
Celotno besedilo (4,99 MB) |
1080. Razdelitev premoženja pri razvezi v zakonski in zunajzakonski skupnostiMojca Magdalenič, 2017 Opis: Vse hitrejši tempo in "svobodna miselnost" sta pripeljala do vse večjega števila razvez zakonske zveze in zagotovo tudi razpada zunajzakonske skupnosti.Zakon ureja tako sklenitev in razvezo zakonske zveze kot določila, kdaj postane zunajzakonska skupnost pravno izenačena z zakonsko zvezo. Zakonska zveza je namreč opredeljena kot "življenjska skupnost moža in žene", zunajzakonska skupnost pa kot "skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze". Eno od področij, ki ga morata partnerja urediti in bo imelo velik vplivna prihodnost vsakega izmed njiju, je zagotovo premoženje. V sklop zakonskega urejanja premoženja spada preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril, delitev skupnega premoženja, priimek zakoncev in stanovanje razvezanega zakonca. Ob razhodu imata partnerja možnost, da se sama dogovorita in razdelita skupno premoženje, torej gre za sporazumno ločitev. V primeru, da sama dogovora ne moreta doseči, eden od zakoncev vloži tožbo in tako sproži postopek,v katerem sodišče določi razdelitev premoženja.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2417; Prenosov: 181
Celotno besedilo (713,57 KB) |
