1101. Geneza pariškega dogovora o omejevanju izpustov v zrakMaja Stanišič, 2018 Opis: Pariški dogovor o omejevanju izpustov v zrak spada v normativni okvir mednarodnega okoljskega prava. V namen prikaza njegove geneze diplomsko delo začrta pregled mednarodnega okoljskega prava s sprejetjem Stockholmske deklaracije. Vseskozi se geneza Pariškega dogovora o omejevanju izpustov v zrak kaže v postopnem spodbujanju in oblikovanju kolektivne mednarodne odgovornosti blaženja in upravljanja posledic škodljivih emisijskih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje. V namen prikaza tovrstnega razvoja se delo nadaljuje s predstavitvijo Deklaracije iz Ria in Okvirne konvencije Združenih narodov o okoljskih spremembah (UNFCCC). Znotraj te se na 3. srečanju strank sprejme danes neuspešni Kjotski protokol. Kasneje,leta 2015, na 21. srečanju strank pa tudi sam Pariški dogovor, ki je tako neizogibno povezan z več desetletnim stopnjevanjem mednarodnih zavez varstva okolja. Skozi linearni razvoj predhodno sprejetih dokumentov formalnega mednarodnega prava diplomsko delo prikazuje, da je uspešnost Pariškega dogovora v veliki meri odraz dolgotrajnega in konsistentnega stopnjevanja obveznosti držav članic UNFCCC. Te so s Pariškim dogovorom presegle diferenciacijo izključne odgovornosti razvitih držav ter tako končno izoblikovale univerzalno mednarodno iniciativo jasnejših obveznosti, ki veljajo tudi za države v razvoju. Pariški dogovor o omejevanju izpustov v zrak se navezuje na pravno zavezujočo obvezo držav, da bodo z zaporednimi nacionalno določenimi obveznostmi ohranjale globalno temperaturo pod 2 °C glede na predinstustrijsko dobo leta 1990. Mehanizmi Pariškega dogovora so utemeljeni predvsem na transparentnosti in samoiniciativnosti zadajanja ciljev znotraj nacionalno določenih obveznosti.V prikaz vprašanja pomanjkljivosti diplomsko delo obravnava tudi posamezne načrte implementacije doseganja ciljev Dogovora. S Pariškim pravilnikom, ki je trenutno še vedno v izdelavi, pa ostaja sama učinkovitost Dogovora še vedno odprte narave in predvsem v rokah posameznih držav pogodbenic.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 2071; Prenosov: 135
 Celotno besedilo (676,13 KB) |
1102. |
1103. |
1104. |
1105. |
1106. |
1107. |
1108. Predkazensko-kazenski vidik pri prometu nepremičnin v javni lastiJanez Kerin, 2017 Opis: V Republiki Sloveniji kazniva dejanja, ki obravnavajo nepravilnosti pri prometu z nepremičninami v javni lasti v grobem uvrščamo med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, katere določbe vsebuje 24. poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1) in kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila, vsebovana v 26. poglavju KZ-1. Namen magistrske naloge je predvsem prikazati načine in oblike kaznivih dejanj, ki se pojavljajo pri prometu z nepremičnimi v javni lasti, pomen in oblike pripravljalnih dejanj za samo storitev kaznivih dejanj ter ekonomske, okoljske in razvojne vplive že izvršenih kaznivih dejanj na okolico. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da se preiskovalci po zaznavi kaznivih ravnanj posameznikov srečujejo predvsem s težavami pri dokazovanju posameznih elementov kaznivih dejanj in ne nazadnje tudi s pridobivanjem dokazne dokumentacije ter ugotavljanjem pridobitve protipravne premoženjske oz. nepremoženjske koristi posameznikov. Pravni red v Republiki Sloveniji nam, ne glede na pravni red Evropske skupnosti, ki v posameznih primerih omogoča lažje dokazovanje posameznih nezakonitih ravnanj, določa visok dokazni standard za samo potrditev stopnje verjetnosti izvršitve posameznega kaznivega dejanja, kar je z vidika varstva pravic posameznika pred državo pozitivno.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 1849; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,19 MB) |
1109. |
1110. Pravni postopki izvedenca za slikovno gradivo, fotografijo in video na področju civilnega, gospodarskega, delovno-socialnega in kazenskega pravaKatarina Podgoršek, 2018 Opis: Izvedenca na področju slikovnega gradiva, fotografije in videa se razumeva kot znanstveno osebo (izvedenec kot iudex facti), ki v sklopu svojih znanj in dognanj ter stalnega izobraževanja, na podlagi imenovanja,postane sodnikov pomočnik (bonus instructor iudicis). Izvedeništvo je samostojno dokazno sredstvo, ki velja za posebno dokazno sredstvo. Delo sodnega izvedenca urejata Zakon o sodiščih (ZS) in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Za imenovanje sodnega izvedenca iz področja slikovnega gradiva, fotografije in videa, je potrebno izpolnjevati pogoje iz 87. člena ZS, izkazati poznavanje pravnih vsebin in posebna strokovna znanja, predpisana v sklopu izobraževalnih vsebin posameznega področja za sodne izvedence, sodne cenilce in tolmače. Dokazna vrednost slikovnega gradiva, fotografije in videa se v posameznih pravnih postopkih obravnava glede na način pridobitve in izvedbe dokazovanja. Zato je zelo pomembno, da ima sodni izvedenec formalno pridobljeno strokovno znanje in izkušnje s področja slikovnega gradiva, fotografije in videa. Za njegovo imenovanje pa je pomembna tudi ustrezna izpeljava preizkusa strokovnih znanj. Vsi ti elementi so podlaga za kvalitetno izpeljan izvid (visum repertum) in strokovno, na laičen način, napisano mnenje (parere).Ugotovitve na podlagi zbranih razpoložljivih podatkov o ustreznosti postopka imenovanja in zahtevanega strokovnega znanja ter izkazanih potreb po sodnem izvedencu za področje slikovnega gradiva, fotografije in videa v sodnih postopkih so podane v zaključku naloge.
Ključne besede: sodni izvedenec, slikovno gradivo, izobraževanje, imenovanje, pravni postopki
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 2696; Prenosov: 140
Celotno besedilo (3,14 MB) |
