1251. Postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unijeNeža Čop, 2017 Opis: Sodišče EU ima izključno pristojnost za odločanje o veljavnosti in glede razlage pravnih aktov EU, ki jo izvaja preko postopka predhodnega odločanja. Gre za specifičen postopek sodelovanja sodišč držav članic EU s Sodiščem EU, ki omogoča ustvarjanje pravil prava EU in njegovo poenotenje. Slovenija je kot članica EU zavezana k spoštovanju evropskega prava, vsi organi oblasti v državi članici pa so dolžni evropsko pravo upoštevati. Postopek predhodnega odločanja je namenjen nacionalnim sodiščem, ki predložijo v predhodno odločanje Sodišču EU vprašanja, ki se nanašajo na razlage ali veljavnosti pravnih aktov EU. Sodišče EU odgovore poda s sodnimi odločbami, ki so zavezujoče za vse države članice. Bistvo diplomske naloge predstavlja določitev kriterijev dobre prakse postavitve predhodnega vprašanja, ki jih nacionalna sodišča predložijo Sodišču EU. Pregled slovenske sodne prakse postavitve predhodnega vprašanja v postopku predhodnega odločanja je namenjeno primerjavi s postavljenimi predhodnimi vprašanji Ustavnega sodišča RS, ki so še posebej predmet obravnave v diplomski nalogi, katere namen je podati oceno kakovosti predloženih predhodnih vprašanj Ustavnega sodišča RS glede na ugotovljene kriterije dobre prakse. Zastavljena teza, da Ustavno sodišče RS spada med tista sodišča, ki so do prava EU zadržana, je namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča RS do prava EU. Za opredelitev do teze so v diplomski nalogi določena merila, na podlagi katerih lahko govorimo o odprtosti oziroma zadržanosti ustavnih sodišč do prava EU in predstavljena različna praksa ustavnih sodišč držav članic EU glede postopanja v postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Na podlagi analize sodne prakse Ustavnega sodišča, predvsem sklepa U-I-295/13-132, s katerim je Ustavno sodišče RS prvič začelo postopek predhodnega odločanja in tako vzpostavilo stik s Sodiščem EU, pa so opredeljena stališča slovenskega Ustavnega sodišča RS do prava EU, ki kažejo na eni strani odprtost Ustavnega sodišča do prava EU, po drugi strani pa so prisotni elementi previdnosti, iz katerih je mogoče razbrati zadržanost Ustavnega sodišča do sprejemanja prava EU. Diplomska naloga lahko pomaga tako študentom, ki si prizadevajo poznati pravila postopka predhodnega odločanja ali raziskujejo odnos Ustavnega sodišča do prava EU, kot slovenskim sodnikom, ki prakse postavitve vprašanja Sodišču EU niso vešči, kot je bilo že večkrat opozorjeno.
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, ustavna sodišča, predhodno odločanje, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 4320; Prenosov: 364
 Celotno besedilo (741,02 KB) |
1252. Community rights in KosovoNazan Zymber, 2017 Opis: Kosovo has gone through several negotiations processes with Serbia during the last two decades. The failed 1999 peace talks in Rambouillet, resulted in armed conflict, the 2006/2007 negotiations on the future status/political settlement of Kosovo in Vienna resulted in a path for supervised independence, disputed by Serbia. Today, the EU facilitated negotiations in Brussels between Pristina and Belgrade that began in 2011 are about negotiating issues, in line with its goal to "...improve the lives of citizens". National minorities throughout these dialogues were subject to vulnerabilities and affirmative actions in legal and practical terms. Compromise solutions for integration of the Serb national minority in Kosovo society are being negotiated within the realm of national interests of both Kosovo and Serbia while confronted by oppositions in both countries. Brussels Agreements produced the deal for establishing the Association of Serb Majority Municipalities. The intention of this thesis is to present chronological developments through comparative and analytical methods of the legal and institutional framework since 1999. The community rights and the connotation with the on-going political dialogue, with the overall aim of providing an answer as to whether there is any added value, in legal terms, in adding another Agreement with additional guarantees to the rights already enshrined in the Constitution. Actually, due to questioned legality of the latter agreement, the Kosovo Constitutional Court has rendered a Judgment but did not present a clear view on the matter, and due to its 'ambiguity' it was also disputed and the objectivity of the Court was attributed to the current political situation. Moreover, the effects the First Agreement has had on the both parties will be presented. There is no doubt that the First Agreement on principles governing the normalization of relations between Pristina and Belgrade expands beyond the 2008 Constitution of Republic of Kosovo. Although the community rights and freedoms are guaranteed by the Constitution in addition to directly applicable international human rights instruments, including the European Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms and its Protocols and Council of Europe Framework Convention for the Protection of National Minorities.
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1603; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,05 MB) |
1253. Primerjava organizacije in nalog policije v Republiki Sloveniji in NemčijiMonika Škof, 2016 Opis: Predmet diplomskega dela je primerjava organiziranosti in nalog policije v Republiki Sloveniji in Nemčiji. Skozi nalogo primerjamo nastanek in razvoj policij obeh držav ter njuno organiziranost danes. V prvem delu najprej poskusimo razumeti temelje za različno organizacijo, ki se kažejo že v drugačni obliki državne ureditve Slovenije in Nemčije. Za lažje razumevanje je treba poznati oblike držav in državne organizacije, moramo pa tudi razumeti, da se razlike pojavijo že zaradi same velikosti primerjanih držav. Nemčija je federativna država, kar pomeni, da je razdeljena na več manjših držav, imenovanih dežele. Prav iz tu pa izvira prva pomembna razlika - policija je organizirana na dveh ravneh, deželni in federativni. Deželna policija lahko deluje samo na območju svoje dežele, med tem ko zvezna policija opravlja naloge na območju federacije. V Sloveniji imamo enotno policijo, ki deluje na celotnem državnem ozemlju. V drugem delu pa na podlagi trenutne zakonske ureditve primerjamo podrobno organizacijo obeh policij in naloge vseh posameznih enot, ki so organizirane znotraj nemške in slovenske policije.
Ključne besede: policija, Nemčija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3135; Prenosov: 237
Celotno besedilo (953,76 KB) |
1254. |
1255. Mediation in solving civil disputesMeriton Cana, 2017 Opis: Mediation as an extra-judicial activity is considered by many specialists to be this century's modern pursue in resolving disputes or conflicts everywhere. People around the world understand the importance of negotiation amongst them for harmony and prosperity in their lives and its crucial role in maintaining co-interest relations. The background of this traditional-based activity has been constructed throughout the centuries of human activities based on the values of every community. From the 21st century, mediation as a collaborative tool for the legal institutions and has been introduced in the legal system of the most developed states. States such as China, Japan, Germany, United States of America and Australia are some of the states which have integrated mediation in their legal framework by which achieving fast resolution of disputes between litigating parties. The transition of the legal systems in the Republic of Kosovo in a course of 20 years made it difficult for the newly formed state of Kosovo to react accordingly. This issue needed a reaction from the state and Kosovo integrated the mediation activity as a potential engine with the goal of impacting the legal institutions positively. The specific situation in Kosovo as an aftermath of the post-war state damaged the environment of Kosovo's society with crime and corruption with that creating disorganized function of its legal mechanisms. Supported by international organizations, the Republic of Kosovo after its independence started the road of development and proper functionality. Mediation is one of the supported mechanisms in order for achieving positive impact.
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1681; Prenosov: 113
Celotno besedilo (621,03 KB) |
1256. Hitri prekrškovni postopekMatija Šafarić, 2016 Opis: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela.
Ključne besede: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3635; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1,10 MB) |
1257. Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega pravaManja Breznik, 2017 Opis: Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava je institut, ki je bil v Republiki Sloveniji uveden leta 2000. Sam Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je glavna pravna podlaga izvršilnega prava, je bil tekom trajanja instituta noveliran kar dvanajstkrat. Delo izvršitelja je natančno določeno s Pravilnikom o delu izvršiteljev, obračunavanje njegovih dejanj pa s Pravilnikom o tarifi dela izvršiteljev. Poglavitna razlika prejšnjega sistema ter sedanje oblike instituta izvršitelja je pslovno delovanje, saj so sedaj izvšitelji zasebne osebe javnega prava, prej pa so bili javni uslužbenci. Izvršitelj spada med zasebne podjetnike, a dela na podlagi koncesije, dodeljene s stani pravosodnega ministrstva. Je uradna oseba, delo pa mu dodelijo upniki, preko okrajno pristojnih sodišč. Ko prejme sklep o izvršbi in sklep o določitvi upnika v delo, ga začne izvrševati po pravilih in postopkih, in to v roku 30 dni po prejemu. Cilj delovanja instituta je poplačilo upnika, ob istočasni dolžnosti spoštovati dolžnikovo integriteto ter njegovo premoženje. Najpogostejše neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja, katerega opravlja izvršitelj je rubež premičnin ter kasneje poplačilo upnika s prodajo teh stvari. Izvršitelj lahko dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja sam, ali pa ima zato pomočnike, ki so vpisani v register pomočnikov izvršitelja, katerega vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Za svoje pomočnike je v celoti odgovoren izvršitelj. Izvršitelj preko javnih evidenc dostopa do podatkov o dolžniku in njegovem premoženju. Po vsakem opravljenem izvršilnem dejanju, mora o tem sestaviti zapisnik, katerega kasneje z vso dokumentacijo ter stroškovnikom pošlje upniku ter sodišču v vednost. V kolikor je izvedel uspešno dejanje rubež premičnin, te premičnine vpiše v javni register kot zarubljene, kar pomeni zastavno pravico upnika. Kasneje jih na 1. javni dražbi poskuša prodati, če tam ni kupcev, pa ima na voljo še razpis 2. javne dražbe, kjer je izklicna cena nižja do kar tretjine ocenjene vrednosti. Poleg rubeža dolžnikovih premičnin, izvršitelj opravlja tudi dejanja na nedenarne terjatve, kot je izpraznitev nepremičnin ali pa vrnitev delavca na delo. Nadzor nad njegovim delom vrši minister, pristojen za pravosodje, Okrajna sodišča preko predsednikov sodišč ter Zbornica izvršiteljev. Ena izmed najpomembnejših sprememb tekom delovanja instituta je uvedba instituta COVL (Centralni oddelek verodostojnih listin). S COVL-om se je postopek izvršbe pospešil ter poenostavil, s tem pa je povečal možnost poplačila upnikove terjatve. Uvedba instituta se je izkazala za uspešno, saj so se sodni zaostanki zmanjšali v celoti, razbremenili so se tudi sodniki, predvsem pa je izvršitelj postal podjetna oseba, kar posledično povečuje možnost uspešnosti, saj brez izkazane le-te ne bi uspel pridobiti novega upnika.
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba, upniki, dolžniki, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2780; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,46 MB) |
1258. |
1259. |
1260. Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EUNina Šebenik, 2017 Opis: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Ključne besede: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3782; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,60 MB) |
