1261. Mednarodno razvojno sodelovanje po 55. členu Ustanovne listine OZNTisa Val, 2017 Opis: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Ključne besede: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2610; Prenosov: 124
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
1262. |
1263. Pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah v javno koristMirjana Jurhar-Pečnik, 2016 Opis: Dobra komunalna infrastruktura, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovodi, ceste in ostale javne storitve so pogoj za kvalitetno življenje vsakega posameznika in skupnosti, v kateri posameznik biva in dela. Bolj kot je infrastruktura razvita, boljši je osebnostni in gospodarski razvoj te skupnosti. Osnovna infrastruktura se zagotavlja že na primarni lokalni ravni in nato nadgrajuje na državni ravni. Za razvoj nove infrastrukture in boljše javne storitve pa je potreben poseg v stvarne pravice. Pravica do lastnine je ena od najpoglavitnejših človekovih pravic. Tako se posameznik znajde v situaciji, ko mora pretehtati, ali dovoli poseg v svoje pravice, v svojo lastnino. Naj s posegom soglaša in sprejme odškodnino? Bo ta odškodnina pravična? Kaj se bo zgodilo, če soglasja ne bo in bo država s svojimi postopki posegla v naše pravice? V magistrski nalogi sem predstavila postopke in pravne podlage prostovoljne in prisilne razlastitve. Analizirala sem transparentnost teh postopkov. Izpostavila sem prednosti in pomanjkljivosti teh postopkov, dileme, s katerimi se v praksi srečujejo udeleženci v teh postopkih in na katere opozarjajo pravniki v svojih strokovnih člankih.
Ključne besede: lastninska pravica, javna raba, služnostne pravice, zemljiške knjige, odškodnina, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2799; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,88 MB) |
1264. Vpliv ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen časLeo Čotar, 2017 Opis: Magistrsko delo ima naslov Vpliv ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v zadnjih letih postala najbolj razširjena oblika zaposlitve, kljub temu da se lahko sklepa izjemoma, le v primerih, določenih v ZDR-1 in drugih zakonih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Traja praviloma določeno časovno obdobje do dveh let, nato pa ne zagotavlja trajnosti zaposlitve. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas po ZDR je bila najbolj ugodna oblika zaposlitve za delodajalca, saj v primeru poteka take pogodbe, delavcu ni bilo treba izplačati odpravnine. Delavec prav tako ni imel pravice do odpovednega roka. Delodajalci so pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepali tudi v primeru, ko so bili izpolnjeni pogoji za zaposlitev delavca za nedoločen čas, zato je bil 3. 3. 2013 sprejet ZDR-1, ki je začel veljati 12. 4. 2013 in je spremenil pogoje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. V magistrskem delu analiziram pogodbo o zaposlitvi za določen čas, prejšnje zakonske ureditve te vrste pogodbe o zaposlitvi po ZDR pa primerjam s sedanjo zakonsko ureditvijo po ZDR-1. Prikazan je delež sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas v obdobju med letoma 2010 in 2013, ko je veljal ZDR, in v obdobju med 2013 in 2016, ko velja ZDR-1. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas primerjam s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas po ZDR-1 in po ZDR ter z ureditvijo pogodb o zaposlitvi za določen čas in nedoločen čas v Republiki Italiji. Na podlagi podatkov o številu sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas odgovarjam na vprašanje o vplivu ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas.
Ključne besede: delodajalci, delavci, delovna razmerja, Slovenija, Italija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2682; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,32 MB) |
1265. Etični in pravni vidiki presaditve tkiv in organov v Republiki SlovenijiTina Česenj, 2017 Opis: Uvod: Transplantacijo organov in tkiv lahko danes uvrščamo med uveljavljene oblike zdravljenja. Zarisati jasno razmerje med darovanjem organov in pravom se na prvi pogled zdi preprosto, vendar hitro ugotovimo, da gre za izredno kompleksno razmerje. Razloge za to gre iskati v različnih vidikih transplantacije, kot so: etični, medicinski, ekonomski, politični in pravni vidik. Namen in cilj: Namen magistrskega dela je s pregledom strokovne literature zbrati podatke o pomenu dobre pravne urejenosti transplantacijske dejavnosti v našem prostoru, ugotoviti dejanski trenutni pravni položaj transplantacije organov v Republiki Sloveniji ter poiskati pomanjkljivosti našega pravnega sistema v povezavi s to tematiko. Cilj magistrskega dela je na enem mestu zbrati in opisati pravne predpise, ki se nanašajo na transplantacijo organov, ugotoviti pomanjkljivost in predlagati možne izboljšave. Metode dela: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature, pri tem pa primerjali različne vire, ki se nanašajo na postavljene hipoteze. S pomočjo sistematične sekundarne analize različnih virov in deskriptivne raziskave smo prišli do podatkov, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretični del magistrskega dela. Zaključek: Transplantacija organov je izredno občutljiv in kompleksen proces, ki ga spremljajo etične in pravne dileme. Prav je, da se vsak sam opredeli do transplantacije in ravna v skladu s svojimi prepričanji, naloga zakonodajalca in strokovne javnosti pa je, da zagotavljata pogoje, ki omogočajo varen in etično sprejemljiv okvir izvajanja transplantacijske dejavnosti. Transplantacijska dejavnost bo na ta način pridobila na veljavi in postala bolj sprejemljiva v očeh širše javnosti.
Ključne besede: transplantacija, etični vidik, pravni vidik, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3505; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1,72 MB) |
1266. Revitalizacija kulturno zaščitene pristave graduJasminka Kovačič, 2017 Opis: Obnova kulturne dediščine je postala v zadnjih desetletjih pomembnejša zaradi potenciala za ekonomski razvoj, ugodnega vpliva na socialno in kulturno življenje, identiteto naroda in zaradi nenadomestljive zgodovinske vrednosti ter boljše izrabe prostora. Ustrezno obnovljene kulturno zgodovinske stavbe imajo večjo tržno vrednost in višajo vrednost okolici, opuščene pa povzročajo stroške in neugodne socialne posledice. V nalogi smo obravnavali propadajočo spodnjo pristavo gradu Šrajbarski turn, njeno zgodovino, lokacijo, njeno vrednost za lokalno skupnost in glede na to potencial za njeno revitalizacijo. Lastnike kulturne dediščine pri obnovah omejujejo kulturno varstveni predpisi, omejitve pri energetski obnovi, zakonska predkupna pravica, premajhne državne spodbude in lastna sredstva. Ključne omejitve v zvezi z obnovami dediščine so zapisane v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, prostorskih aktih in odlokih. Javnih usmeritev in razpisov za sofinanciranje obnov je veliko, sredstva so majhna in težko dosegljiva lastnikom, ki so fizične osebe. Lastniki so dolžni ohranjati dediščino, s svojo lastnino ne smejo povzročati škode, vendar je težko po pravni poti doseči primerno vzdrževanje, če ti nimajo interesa in finančnih sredstev. Obstaja mnogo dobrih praks obnov, vendar so odvisne od številnih dejavnikov in okolja. Ti so mnogokrat težko prepoznavni, zato jih ni mogoče enostavno preslikati drugam. Primerne prakse, ki bi se jih lahko uporabilo v primeru pristave, so: sodelovanje z občino v zvezi z zagotavljanjem prostorov za društva, obnova s prostovoljnim delom in uporaba za poslovne prostore, obnova za stanovanja s strani stanovanjskih zadrug oz. kooperativ.
Ključne besede: Šrajbarski turn, kulturna dediščina, revitalizacija kulturne dediščine, finančno načrtovanje, obnova, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3322; Prenosov: 197
Celotno besedilo (3,88 MB) |
1267. |
1268. |
1269. Problematika konvencije iz leta 1951Taja Nograšek, 2016 Opis: Diplomsko delo natančneje obravnava Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in z njo povezano problematiko. Konvencijo kot mejnik v postavljanju standardov za obravnavanje begunske tematike je nagradil Protokol iz leta 1967. Diplomsko delo vsebuje natančen vsebinski pregled členov omenjene konvencije, s poudarkom na definiciji, prenehanju in izključitvi iz statusa begunca. Posebno mesto zavzemata tudi izvzetje od vzajemnosti in načelo nezavračanja. Nato sledi obravnava aktualnih problemov v zvezi z begunci, ki se kažejo na primerih ranljivih skupin beguncev, notranje razseljenih oseb, osebah brez državljanstva in velikih skupinah, ki iščejo mednarodno zaščito. Opisano je delovanje Urada Visokega komisariata za begunce, z njim pa minimalni standardi postopka sprejema in pridržanja beguncev. Razlaga poseže tudi po pojmih začasne zaščite, tretje varne države in se zaključi z integracijo beguncev v novo okolje.
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1705; Prenosov: 144
Celotno besedilo (613,24 KB) |
1270. |
