711. Prepoved delegacije pristojnosti v Evropski uniji in učinki Meroni doktrineTeja Križan, 2019 Opis: Jedro razumevanja delovanja agencij in problematike povezane z njimi predstavlja Meroni doktrina, ki jo je razvilo Sodišče Evropske unije. Slednja je uredila in zamejila ustanavljanje in delovanje agencij ter oblikovala pogoje, načela in standarde, ki predstavljajo integralni del decentralizacije upravno-izvršilne oblasti. Agencije delujejo na širokem geografskem območju in upravljajo, izvršujejo ali nadzirajo izvajanje področnih politik Evropske unije. Da bi agencije lahko učinkovito izvrševale svoje naloge, je pomembno, da je podlaga za prenos pristojnosti in dano pooblastilo skladno tako s sekundarnim kot s primarnim pravom Evropske unije. Na podlagi ustreznega pooblastila in delegiranih pristojnosti agencije izdajajo akte z učinkom tudi za tretje osebe, ki so podvrženi sodnemu nadzoru. V diplomskem delu je bil z uporabo analitične, deskriptivne, normativne in zgodovinske metode raziskan razvoj agencij, njihova organizacija ter področja delovanja. Delo bo v jedru obravnavalo relevantno sodno prakso, ki je uvedla, uredila in dopolnila doktrino ter predpise, ki urejajo agencije. Po opravljeni analizi bodo raziskani in predstavljeni pravni učinki izdanih sodb in njihov pomen. Z namenom predstavitve podlage ustanavljanja in delovanja agencij ter uporabe Meroni doktrine, je cilj naloge, bolje razumeti izvor in naravo pravne podlage nastanka agencij ter omejevanja delegacije pristojnosti. Delo združuje znanstvene prispevke, sodno prakso in relevantna pravna pravila, ki oblikujejo ne le del področja evropskega upravnega prava, temveč tudi širši pravni prostor Evropske unije. Z delom bo v slovenskem jeziku predstavljena širša problematika načina decentralizacije oblasti, podlaga za tovrstne ukrepe, narava delegacije pristojnosti in njen obseg.
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2220; Prenosov: 180
 Celotno besedilo (962,71 KB) |
712. Zastopanje stranke v upravnem postopkuKaja Kranjec, 2019 Opis: V upravnem postopku lahko kot stranka nastopa vsaka fizična ali pravna oseba, na zahtevo katere se začne postopek ali zoper katero teče postopek, stranke pa so lahko tudi drugi (skupina oseb itd.), če so ti lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Stranka je poleg organa oziroma uradne osebe nujni udeleženec upravnega postopka. Organ kot nadrejeni subjekt razmerja na podlagi pravil upravnega postopka avtoritativno odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Glavni namen upravnega postopka je zagotavljanje pravic in pravnih koristi posameznih strank do nadrejene institucije v upravnopravnem razmerju. Iz tega vidika je pomembno, da je vsaka stranka seznanjena s tem, kdaj ima možnost uveljavljati svoje pravice in obveznosti v upravnem postopku in kakšne so njene pravice na področju zastopanja. Stranka včasih ne more sama nastopati v postopku, ker nima procesne/poslovne sposobnosti ali stvarne legitimacije ali pa zgolj ne želi sama nastopati v postopku. V tem primeru stranka potrebuje zastopnika, ki v postopku deluje v njenem imenu. To so zakoniti zastopnik, začasni zastopnik, pooblaščenec in skupni predstavnik oziroma skupni pooblaščenec. V postopku pogosto sodeluje tudi stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka, če izkaže pravni interes. Namen diplomskega dela je analiza ustavnopravnega položaja in obstoječe zakonodaje in analiza obravnavanega področja. Jedro diplomskega dela obravnava stranke in njihovo zastopanje. Kot metodo raziskovanja v nalogi uporabljam teoretično deskriptivno metodo (opisno metodo) za pregled domače in tuje strokovne literature, metodo analize pri opredelitvi ustavnopravnega in zakonskega položaja stranke ter metodo sinteze pri oblikovanju sklepnih ugotovitev.
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 3842; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,01 MB) |
713. Uvrstitev finančnih instrumentov na Ljubljansko borzoJana Kosec, 2019 Opis: Diplomska naloga skozi relevantne nacionalne in evropske predpise opisuje pravno regulacijo slovenskega trga vrednostnih papirjev. Osredotoča se na postopek uvrstitve vrednostnih papirjev na organiziran borzni trg in trg SI ENTER Ljubljanske borze. Ker za Slovenijo kot članico Evropske unije harmonizacija nacionalnega prava s področja trga finančnih instrumentov z evropskimi pravili poleg obligatornega vidika, ki je potreben za vzpostavitev enotnega kapitalskega trga, predstavlja tudi velik pomen z vidika razvitosti in konkurenčnosti slovenskega kapitalskega trga, je opisan in ovrednoten prenos relevantnih evropskih predpisov v ZTFI-1. Predstavljene so spremembe predpisov trga finančnih instrumentov, kot so predpisi glede objave prospekta ter poravnave, ki so bile sprejete z namenom vzpostavitve varnega in stabilnega trgovanja. Možnost uvrstitve finančnih instrumentov na Ljubljansko borzo je odvisna od regulacije tako finančnih instrumentov kot tudi mest trgovanja. V povezavi z navedenim diplomska naloga umešča trg Ljubljanske borze v pravno regulacijo in opredeljuje druge oblike mest trgovanja. Z vidika razumevanja pojma finančnega instrumenta diplomska naloga interpretira vsebino določb evropskih predpisov in jo primerja z vsebino določb ZTFI-1, ki so bile stvar prenosa zadevnih evropskih predpisov. Diplomsko delo izpostavlja aktualno problematiko pomanjkljive regulacije novodobnih tehnologij, s katerimi bi se potencialno lahko trgovalo na mestih trgovanja.
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2146; Prenosov: 171
Celotno besedilo (744,93 KB) |
714. Varstvo osebnih podatkov in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v računovodskih servisihSara Javornik, 2019 Opis: V sklopu svoje diplomske naloge sem predstavila tematiko varstva osebnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v računovodskih servisih. Študija primera je moje delo v računovodskem servisu. Računovodski servis je ustanova oziroma podjetje, kjer zaposleni nudijo računovodske storitve svojim pogodbenim strankam. V sklop nalog računovodskega servisa spada predvsem sistematično zapisovanje finančnih transakcij, ki sodijo v delovni proces vsakega podjetja. Računovodstvo in knjigovodstvo predstavljata proces združevanja, analiziranja in poročanja o transakcijah. Vse to se poroča pristojnim organom in uradom, ki so zadolženi za vse, kar je povezano z davki in oddajo davkov. Finančni izkazi oziroma bilance so najpomembnejši del nalog, ki jih računovodski servisi opravljajo. Ti predstavljajo delovanje podjetij, njihovo finančno držo ter pretok denarja in so strnjenke mnogih finančnih transakcij v določenem obdobju. Sama že več let kot študentka delam v računovodskem servisu. Ker sem bila s strani nadrejenih zadolžena za seznanitev ter podrobno analizo dolžnosti, ki jih predstavljata uredba GDPR in ZPPDFT-1 za naš servis, sem se odločila, da napišem diplomsko nalogo na obe temi. Ključnega pomena za vključitev obeh tem v svojo diplomsko nalogo je tudi dejstvo, da sta oba vstopila v veljavo v istem letu. Vedeti je treba, da imajo računovodski servisi na voljo ogromno količino podatkov, zato sta uredba GDPR ter ZPPDFT-1 zanje ključnega pomena. Načeloma so osebni podatki tudi brez prej omenjene Splošne uredbe o varovanju podatkov (GDPR) v računovodskih servisih strogo varovani, pa vendar so nove smernice v to okolje doprinesle nove načine, mehanizme ter dolžnosti, ki jih je treba upoštevati.
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2429; Prenosov: 233
Celotno besedilo (289,16 KB) |
715. Pridobivanje telekomunikacijskih podatkov v Republiki Sloveniji in znotraj Evropske UnijeAnja Ilievski, 2019 Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pridobivanje telekomunikacijskih podatkov od organov pregona in pravosodnih organov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji v kazenskih zadevah. Z razvojem tehnologije, elektronske komunikacije in spleta so se odprle številne možnosti za sodelovanje med milijoni ljudi po vsem svetu in poleg številnih pozitivnih dejavnikov prinesle tudi številne možnosti za kriminalna dejanja. Zaradi lažje dostopnosti do osebnih podatkov posameznikov je ogrožena zasebnost ljudi, zato je zelo pomembno, da se dostop do osebnih podatkov pravno uredi tako, da zasebnost ne bo ogrožena in da bo pravosodnim organom hkrati omogočeno, da bodo v primerih določenih kaznivih dejanj imeli možnost pridobitve določenih podatkov o posameznikih oziroma telekomunikacijskih podatkov, ne da bi pri tem kršili človekove pravice in prekomerno (nesorazmerno) posegali v zasebnost posameznikov. Gre za nevarnost nastanka "preventivne" države in vprašanje, v kolikšni meri pravila iz realnega sveta (npr. potreba po sodni avtorizaciji) veljajo tudi v digitalnem okolju. Namen diplomskega dela je analizirati trenutno ureditev pridobivanja telekomunikacijskih podatkov v Republiki Sloveniji in v okviru Evropske unije. Namen je prav tako kritično proučiti prihodnjo ureditev, predvsem predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov ter predlog stališča Republike Slovenije do tega predloga Uredbe.
Ključne besede: telekomunikacijski podatek, zasebnost, Evropska unija, elektronski podatki
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2148; Prenosov: 154
Celotno besedilo (424,53 KB) |
716. Kazenski postopek zoper mladoletnike - statistika slovenskega in italijanskega sistemaSara Davidović, 2019 Opis: Posledica posebnega obravnavanja mladoletnikov v materialnem kazenskem pravu je, da sodobna narava kazenskih sankcij za mladoletnike zahteva, da se v tem postopku globlje razišče njihova osebnost in uporabi kar najbolj primerna kazenska sankcija z izključno prevzgojnim namenom. Poleg tega je treba ugotoviti tudi njegovo starost, okoliščine, ki vplivajo na presojo duševne razvitosti mladoletnika, proučiti razmere oziroma okolico, v kateri mladoletnik živi, in druge okoliščine glede njegove osebnosti. Mladoletniški postopek se pri nas uporablja zoper osebe, ki so kaznivo dejanje storile kot mladoletniki, pa ob sojenju oziroma ob uvedbi postopka še niso stare enaindvajset let. Mladoletnik je tisti, ki je ob izvršitvi kaznivega dejanja (ne pripravljanja) dopolnil 14 let, pa še ni star 18 let. Mladoletnik, ki v času storjenega dejanja, ki je kaznivo, še ni star 14 let, ni kazensko odgovoren. Nekatere določbe iz mladoletniškega postopka pa se uporablja tudi v postopku zoper mlajšega polnoletnika, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši polnoletnik (18-21 let). Naš procesni zakon ima postopek zoper mladoletnike urejen v posebnem poglavju (členi od 451 do 490). Vendar zakon dopušča možnost, da se tudi v postopku zoper mladoletnike uporabljajo določbe rednega postopka, če le-te ne nasprotujejo posebnim določbam mladoletniškega postopka. Glede na statistiko je v Sloveniji od leta 2009 do leta 2017 kriminaliteta mladih upadla, posledično je bilo tudi manj izrečenih vzgojnih ukrepov.
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2146; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1004,70 KB) |
717. Odgovornost javnih uslužbencev za kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaMeta Koprivšek Tomažič, 2019 Opis: Magistrsko delo obravnava odgovornost javnih uslužbencev za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev so urejene v pogodbah o zaposlitvi, kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in področni zakonodaji. Odgovornost javnih uslužbencev za neizpolnjevanje ali nepravilno izpolnjevanje obveznosti ter v primerih nedopustnega ravnanja, škodljivega ali celo takšnega ravnanja, ki ima znake kaznivega dejanja, je lahko disciplinska, odškodninska ali kazenska. Javni uslužbenci so zaradi posebne narave njihovega dela vezani k večji odgovornosti, skrbi za javno dobro in spoštovanju skupnih načel, določenih v Zakonu o javnih uslužbencih. Pri raziskavi in vsebini magistrskega dela so bile uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer metoda družbenega raziskovanja, metoda zbiranja informacij in metoda kompilacije, zgodovinska metoda, tudi metoda deskriptivne statistike in splošne analize. V delu prevladuje deduktivni pristop. Ugotovljeno je bilo, da nepopolna oziroma nedokončana zakonska urejenost obravnavanega področja in zadržanost pri ureditvi in uporabi možnosti, postopkov in ukrepov v primeru pojava nedopustnega ravnanja pri delu ali v zvezi z delom in kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v praksi nista tako močna dejavnika, da bi bistveno vplivala na kakovost dela javne uprave. Ne vplivata pa niti na vzvode in ukrepe v primeru vprašanj disciplinske, odškodninske ali kazenske odgovornosti. Namen raziskave je pripraviti celovit pregled odgovornosti javnih uslužbencev za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, s predstavljenimi vsemi instituti, ki se navezujejo na to področje, in prikazom stanja obravnavanega področja v praksi. Ugotovitve raziskave je mogoče uporabiti za vsa nadaljnja raziskovalna dela in tudi kot vir informacij oziroma nekakšen priročnik za zaposlene v javni upravi.
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 2803; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,30 MB) |
718. |
719. |
720. Izzivi pravne države na področju ureditve varstva okolja pred onesnaževanjem s hrupomMaja Ščuka, 2019 Opis: Hrup je nezaželen zvok človeške dejavnosti, ki vpliva na kakovost življenjskega okolja in zdravje ljudi. Varstvo pred prekomernimi emisijami hrupa določa 72. člen Ustave Republike Slovenije v sklopu pravice do zdravega življenjskega okolja. Raziskava se osredotoča na učinkovito delovanje države za varstvo ljudi pred hrupom prek pravnih predpisov in njihove implementacije. V magistrskem delu so v prvem delu predstavljeni okoljski hrup, njegove pojavne oblike, fizikalne osnove, oblike varstva in vplivi na zdravje ljudi. Podrobno je proučena pravna ureditev na nacionalni ravni s poudarkom na podzakonskih predpisih, pri čemer nismo pozabili na vpliv mednarodnega in regionalnega prava. V drugem delu je predstavljen konkretni dejanski primer vira hrupa gostinskega obrata, ki obratuje z živo in mehansko glasbo na zunanji površini. Proučen je potek postopkov inšpekcijskega nadzora, obratovalnega monitoringa, postopka izdaje soglasja za obratovanje v rednem in podaljšanem obratovalnem času ter postopka policijskih nalog. Celota proučevanega je pripomogla k oblikovanju dvajset izzivov, ki predstavljajo anomalije v pravnem sistemu, k temu pa smo dodali rešitve, oblikovane v okviru pravnega sistema, z željo po višanju standardov varstva pred hrupom v sorazmerju z zavarovanimi ustavnimi pravicami. V zadnjem delu raziskave so proučeni neintegriteta in netransparentnost na področju postopka sprejemanja podzakonskih aktov ter koruptivna tveganja v postopkih izdaje posamičnih pravnih aktov na področju okoljskega hrupa. Iz analize izhaja ugotovitev o sistemski nevarnosti nastanka korupcijskih tveganj na področju okoljskega hrupa. Ugotovitve o neučinkovitem pravnem varstvu in korupcijskih tveganjih opozarjajo na nujnost sprememb pravne ureditve in spodbujajo k večji ozaveščenosti o negativnih vplivih hrupa na življenjsko okolje.
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 2395; Prenosov: 132
Celotno besedilo (58,30 MB) |
