841. |
842. |
843. |
844. |
845. |
846. |
847. Potencial slovenskih občin za razvoj stanovanjskih skupnosti starostnikovSuzana Šalamon, 2019 Opis: V današnjem času in družbi, za katero so značilni vedno višji življenjski standardi, vedno hitrejša industrializacija, naprednejša zdravstvena in politična politika, je tako že nekaj časa prisotno tudi daljšanje življenjske dobe prebivalstva. Struktura prebivalstva se spreminja, in sicer je zaradi podaljševanja življenjske dobe vedno več starejših. Z leti, ko postajamo starejši, se bolj slabi tudi zdravstveno stanje. Bolj kot narašča število starejših, bolj narašča tudi povpraševanje po namestitvah, bodisi v zdravstvenih kot socialnih ustanovah, v domovih za starejše občane in v oskrbovanih stanovanjih. V diplomskem delu smo analizirali trg domov za starejše občane v Pomurju. V Sloveniji se največ starostnikov oziroma ljudi potrebnih pomoči tretje osebe, poslužuje predvsem nege in oskrbe v domovih za starejše občane. Ker so pa v današnjem času vedno nižje pokojnine, si starostniki nego in oskrbo tudi vedno težje privoščijo. Zato v večini primerov, ko se starostniki odločijo za oskrbo v domovih za starejše, na pomoč tudi priskočijo tudi svojci. Ker pa svojci pogosto tega ne zmorejo, jim pomagajo občine, kjer so imeli stalno prebivališče.
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 2643; Prenosov: 172
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
848. Postsocialistično pravo v Republiki SlovenijiSara Adanič Dežman, 2019 Opis: Republika Slovenija je bila v svoji preteklosti, pred osamosvojitvijo, pripadnica socialističnega in komunističnega režima. Posledično je njen pravni sistem pripadal skupini socialističnega prava in socialistične pravne tradicije, za katero je bila značilna podreditev prava in pravosodnih organov navodilom in interesom politike, ob tem pa so se razvile določena delovna misel in metode dela sodnikov, ki so bile značilne le za to pravno tradicijo. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti, ali je delo slovenskih pravosodnih organov še vedno zaznamovano z nekdanjo delovno miselnostjo ter metodami dela oziroma značilnostmi socialistične pravne tradicije. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, statistična, komparativna, induktivna in metoda kompilacije ter metodi analize in sinteze. Njihova uporaba pa je pripeljala do ugotovitve, da so nekatere izmed teh značilnosti še danes prisotne v delovni sferi slovenskih pravosodnih organov, zlasti pa njihov strah pred ustreznim ukrepanjem oziroma sprejemanjem končnih odločitev v zadevah, ki bi lahko obremenile politične osebe in njihove interese. Rezultati tega dela predstavljajo opozorilo oziroma dopolnjujejo že obstoječa opozorila nekaterih pravnih in drugih strokovnjakov, ki opozarjajo na to, da demokracija, vladavina prava, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v določeni meri tudi medsebojna neodvisnost vej državnih oblasti v Republiki Sloveniji, niso spoštovane v polni meri kot to piše v določbah Ustave Republike Slovenije.
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 3014; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,13 MB) |
849. |
850. |
