Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Ključne besede: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 1490; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Nadzor na področju uslužbenskega in plačnega sistema zagotavlja ISJU v okviru IJS na MJU. V magistrski nalogi smo predstavili ISJU, pravne podlage za njeno delovanje in pristojnosti inšpekcije nekoč in danes. Ugotavljali smo ustreznost veljavnih zakonskih določb, ki se nanašajo na njeno delo in učinkovitost, številčno ustreznost kadra ter opravili analizo statističnih podatkov od leta 2012 do 2017 v delu, ki se nanaša na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev. V opravljeni analizi smo uporabili metode družboslovnega raziskovanja in metodo sociološkega raziskovanja % opazovanja z lastno udeležbo, za teoretična izhodišča metodo analize interpretacije sekundarnih virov ter metodo kompilacije, za potrebe prikaza trenutnega stanja in razumevanja obravnavane teme zgodovinsko analizo, primerjalno metodo in opisno oziroma deskriptivno metodo ter za analizo empiričnih podatkov statistične metode. S tem smo ugotavljali njeno učinkovitost in argumentirano potrdili resničnost postavljenih hipotez, in sicer da veljavna zakonodaja ne omogoča njenega učinkovitega delovanja in da specializacija inšpektorjev, ki deluje v njenem okviru, lahko poveča učinkovitost inšpekcije. Pregled veljavne zakonodaje je pokazal, da sedanja normativna ureditev ni primerna za učinkovito delo ISJU ter da bi specializacija inšpektorjev znotraj ISJU za posamezno področje javnega sektorja nedvomno prispevala k večji učinkovitosti dela ISJU. Magistrska naloga je v delu, ki se nanaša na predstavitev in delovanje ISJU po letu 2009 s pregledom veljavne zakonske ureditve glede nadzora nad izvajanjem zakona in kazenskih določb sistemskih zakonov in zakonske ustreznosti ter vpliv na delo in učinkovitost inšpektorjev, novost na obravnavanem področju in nudi možnost za ustvarjalen pristop k razvoju stroke.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, učinkovitost, uslužbenski sistem, plačni sistem, ZJU, ZSPJS
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1482; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1934; Prenosov: 144
Celotno besedilo (13,46 MB)

Opis: V današnjem svetu je varnost dobrina. Nacionalni varnostni sistemi se srečujejo z novimi varnostnimi izzivi na področju kibernetike. Z rastjo in razvojem na področju informatike in telekomunikacij pridobivamo prednosti in lagodnejše življenje pri uporabi teh tehnologij. Ključnega pomena je, da se v kibernetskem prostoru obnašamo odgovorno in da ob kibernetskem incidentu pravočasno zaznamo kibernetske grožnje in preprečimo nadaljnje širjenje. Spoznali bomo tudi temeljne pojme, kot so kibernetske grožnje, kibernetski terorizem, kibernetska varnost, kibernetski kriminal in kibernetski napadi z izsiljevalskimi virusi. Poznavanje pojmov nam da lažjo predstavo in boljše razumevanje, kaj sploh je kibernetika. V magistrskem delu je raziskava pred kibernetskimi napadi z izsiljevalskimi virusi v Republiki Sloveniji podana na podlagi opravljene analize normativnih aktov in analize kibernetskih incidentov ter kaznivih dejanj računalniške kriminalitete za obdobje več let. Iz opravljenih analiz normativnih aktov je razvidno, da je Republika Slovenija z zakoni uredila zaščito kibernetske varnosti na celotnem področju kritične infrastrukture. Tudi z zakonom je določila, katere institucije bdijo nad zagotavljanjem kibernetske varnosti. Pri tem je nuja izpostaviti Policijo, Slovensko vojsko, Slovensko obveščevalno agencijo in Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. V izbranem delu bomo podrobno pogledali delovanje izsiljevalskega virusa, kako se razmnožuje po spletu in kaj je njegov namen in zakaj je ta kibernetski napad tako nevaren. Skozi raziskavo letnih poročil Policije in Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost smo dobili dejansko stanje vseh kibernetskih incidentov, napadov, ki so bili zabeleženi v Republiki Sloveniji. Za doseganje kvalitetne kibernetske varnosti je tudi bistvenega pomena vlaganje v izobraževanje, saj s tem dvigujemo nivo kibernetske zaščite. Ocena ugotovitev in argumenti za izboljšanje kibernetske varnosti bi lahko v prihodnosti pripomogli k večji kibernetski varnosti. Republika Slovenija peša na področju izobraževanja kibernetske varnosti, z malo iznajdljivosti in računalniške pismenosti pa lahko sami poiščemo brezplačne seminarje, kjer pridobimo osnovno ali napredno znanje s področja kibernetske varnosti. Pri raziskavi smo ugotovili, da na spletu obstaja ogromno poučnih spletnih strani za izobraževanje o kibernetski varnosti, kjer je večina v tujem jeziku.
Ključne besede: izsiljevalski virus, kibernetska grožnja, kibernetska varnost, kritična infrastruktura, kibernetski napad
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2096; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Jedrska energija predstavlja vir koristi za človeka, hkrati pa tudi izjemno nevarnost, v ko ni uporabljena v miroljubne namene. Iz tega razloga je izjemnega pomena regulacija uporabe jedrske energije ter vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo učinkovit nadzor nad uporabo jedrskega materiala. Takšna regulacija pa neizogibno trči ob državno suverenost. Države so prisiljene v samoomejevanje izvrševanja suverenih pravic, da bi dosegle osnovna cilja regulacije % enakopravno izkoriščanje jedrske energije in kolektivno varnost. Metode pravne razlage so uporabljene za analizo mednarodnih pogodb, zgodovinska metoda za predstavitev razvoja jedrskega prava. Logične metode so uporabljene za identifikacijo pravic, ki državi pripadajo kot suvereni entiteti. Metodi analize in sinteze sta uporabljeni za predstavitev suverenosti in jedrskega prava ter iskanje vzorcev poseganja jedrskega prava v suverenost. Metodi indukcije in dedukcije sta uporabljeni za analizo splošnega vpliva mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in analizo vplivov na suverenost Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost. Rezultati raziskave pokažejo, da mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost, da je rezultat samoomejevanja držav, predvsem z namenom zagotavljanja kolektivne varnosti, in da med drugim posega v nekatere temeljne pravice države. Magistrsko delo ponuja nov, bolj celovit pogled na vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in predstavlja uporaben prispevek k teoriji. Analizo je bilo potrebno omejiti na izbrane pravne vire, vendar kljub temu zajema vsa temeljna področja jedrskega prava % jedrsko varnost, pomoč v primeru jedrske nesreče in izmenjavo informacij, odgovornost za jedrsko škodo in preprečevanje proliferacije jedrskega orožja.
Ključne besede: suverenost, omejevanje suverenosti, mednarodno pravo, jedrsko pravo, jedrska energija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1697; Prenosov: 173
Celotno besedilo (3,21 MB)