251. |
252. |
253. Vesoljsko pravo varstva okoljaSara Flis, 2018 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje, ali obstoječi pravni sistem za vesoljski sektor v zadostni meri naslavlja mnoštvo okoljskih težav, ki so se pojavile zaradi tehnološkega napredka in širitve vesoljskih akterjev. Degradacija vesoljskega okolja je že tako napredovala, da jo lahko označimo za veliko nevarnost za prihodnje dejavnosti v vesolju. Vesoljski odpadki, ki so z antropocentričnega zornega kota največja grožnja, niso edini okoljski problem v vesolju. Med druge najbolj opazne okoljske probleme povezane z vesoljskimi dejavnostmi prištevamo jedrsko onesnaženje, satelite na sončno energijo, vesoljske postaje s človeško posadko, eksobiološko kontaminacijo, rudarjenje na nebesnih telesih, planetno preoblikovanje, emisije toplogrednih plinov, planetarno obrambo in radiofrekvenčne motnje. Po premišljeni in natančni analizi de lege lata vesoljskega prava s poudarkom na corpus iuris spatialis internacionalis, je ugotovljeno, da obstoječ pravni sistem ne ponuja učinkovitega pravnega varstva pri okoljskih problemih. Vesoljsko pravo je potrebno dopolniti tako, da bo celovito reguliralo okoljevarstveni vidik vesoljskih dejavnosti. Predmet pravnega urejanja bo moral biti utemeljen na poprejšnjem etičnem preudarku in mednarodnemu pravu (varstva okolja).
Objavljeno: 07.03.2019; Ogledov: 2348; Prenosov: 158
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
254. |
255. Društvo - strategija in delovanje društvaPatricija Firbas, 2018 Opis: Društva, imajo v nacionalnem redu Republike Slovenije posebno mesto. Ta združenja so po številu največja in tudi najbolj pomembna oblika združenj fizičnih in pravnih oseb. Temeljijo po naslednjih načelih; prostovoljnosti, samostojnosti, nepridobitnosti, javnosti in popolne odgovornosti. V diplomskem delu sem proučila zakonsko podlago za delovanje društev, opisala upravne postopke in registracijo društva. Predstavila sem spremembo temeljnega akta, zastopnika, imena, sedeža in predstavila načine financiranja društev ter njihovo prenehanje. Vključila sem sodno in ustavnosodno prakso o društvih kot akterju pred sodiščem v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu sem predstavila tudi Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dodala sem še vlogo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, pri čemer sem vključila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Cilj diplomskega dela je bil prikazati proces strateškega načrtovanja in menedžmenta, usmerjen h Kolesarsko-pohodniškemu društvu Hej, gremo naprej. Zastavila sem osnovno vizijo in strateške usmeritve za uspešno delovanje in širjenja društva na celotno Slovenijo.
Objavljeno: 07.03.2019; Ogledov: 1908; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,15 MB) |
256. |
257. |
258. Ocenjevanje delovne uspešnosti v policijiLuka Kvaternik, 2018 Opis: Ocenjevanje delovne uspešnosti je eden izmed elementov koncepta upravljanja s človeškimi viri. Glavni cilj tega koncepta je spodbujanje rasti in razvoja zaposlenih ter iskanje in izkoriščanje njihovega potenciala, s cimer se poleg njihovega lastnega povečuje tudi zadovoljstvo celotne organizacije. Policija je kot del javnega sektorja glede ocenjevanja delovne uspešnosti podvržena enakim zakonskim podlagam, se pa njena organizacijska struktura in način delovanja od drugih javnopravnih organizacij javnega sektorja precej razlikuje. Zato bi moralo biti tudi merjenje in ocenjevanje delovne uspešnosti v policiji temu prilagojeno. Ker prav preko tega postopka dobimo ključne povratne informacije o posameznih javnih uslužbencih, mora biti izpeljan tako, da lahko pridobljene informacije uporabimo za korigiranje razvoja zaposlenih in tudi za izboljševanje ustreznosti organizacijske klime. Pri zasledovanju tega cilja je treba v cim večji meri omejiti ali celo izločiti subjektivne vplive. Da bi bilo ocenjevanje cim bolj objektivno, mora temeljiti na natančnih in enotnih kriterijih. Pri ocenjevanju v policiji se uporabljajo splošni kriteriji za ocenjevanje delovne uspešnosti z določenimi dodatnimi usmeritvami. S takim načinom ocenjevanja ne zagotavljamo samo enotne in pravočasne izvedbe postopkov ocenjevanja, ampak se izognemo tudi nezadovoljstvu in občutku nepravičnosti, ki bi se lahko pojavil, če bi se kriteriji ocenjevanja in ocenjevalne tehnike prilagajali posamezni organizaciji ali celo posameznemu ocenjevalcu. Ker pa je kljub temu ocenjevalec tisti, ki vrednotenju dela podrejenih doda svoje lastno videnje oziroma svojo lastno presojo, bo taka ocena v določeni meri vedno subjektivna. Aktivnosti na področju ocenjevanja morajo zato potekati tudi v smeri cim večje usposobljenosti ocenjevalcev, da ne bi z napačnim ocenjevanjem po nepotrebnem povzročali upadanja interesa za doseganje boljših rezultatov in motivacije nasploh.
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 2668; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,57 MB) |
259. Odzivnost državnih organov in organizacij ob naravnih nesrečahJadranka Daneva, 2016 Ključne besede: naravne nesreče, zakonodaja, klasifikacija, pomoč, podnebne spremembe, regionalni vidik, Slovenija, Hrvaška, magistrske naloge
Objavljeno: 29.01.2019; Ogledov: 2149; Prenosov: 113
Celotno besedilo (5,37 MB) |
260. |
