801. Arabska pomlad ali zima-revolucija, ki trajaAndreja Ferjančič, 2015 Opis: Delo se ukvarja z vprašanjem arabske pomladi. Predstavi problematiko arabske pomladi kot zime in stadij revolucije opredeli kot še vedno trajajoč. Naloga je sestavljena iz več poglavij, ki od samega pojma revolucije prehajajo na področje arabske pomladi, njenega prehoda v »zimo« in nato na odziv mednarodne skupnosti. Za natančnejšo opredelitev arabske pomladi je bila uporabljena študija primera. Naloga predstavi pojem revolucije in arabsko pomlad definira kot nov pojem revolucije. Iz revolucije preide na arabsko pomlad in jo v današnjem času predstavi kot »zimo«, ki je stopnja pred uspešnim zaključkom začete revolucije. Dejavniki, ki so vplivali na začetek revolucije, s samo revolucijo niso izginili, zato je predstavljen vpliv dejavnikov na še vedno trajajočo revolucijo. Predstavljeni so odzivi mednarodne skupnosti, ki se je odzvala nejasno, nekonsistentno in brezciljno. Arabska pomlad kot pojem za dogajanje v državah severne Afrike in arabskih državah se je v vsaki državi odvijala drugače, čemur je namenjena študija primera, ki predstavi tri države glede na arabsko pomlad.
Ključne besede: arabska pomlad, revolucija, Tunizija, Egipt, mednarodna skupnost, Sirija, država, politični sistem, volitve
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4784; Prenosov: 174
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
802. Mladoletniška kriminaliteta kot sodobni varnostni in socialni problemKlavdija Eržen, 2015 Opis: V magistrskem delu obravnavam mladoletniško kriminaliteto. Po naši kazenski zakonodaji se mladoletnika, ki stori kaznivo dejanje, obravnava drugače kot ostale storilce kaznivih dejanj. Namen vzgojnih ukrepov in tudi kazni za mladoletnike je, da se s pomočjo in varstvom različnih institucij zagotavlja prevzgoja, vzgoja in nadaljni pravilni razvoj mladoletnika in da se tudi razvije odgovornost za postopke in dejanja mladoletnika. Vzgojne ukrepe delimo na zavodske in nezavodske. Različne institucije imajo pri izvajanju ukrepov zelo pomembno funkcijo. Pri samem izvrševanju ukrepov je potrebno ravnati v skladu z zakoni in pravilniki, ki so za to določeni. V teoretičnem delu naloge je opisana splošna ureditev kazenskega prava za mladoletnike v Sloveniji. Opisan je tudi kazenski postopek za mladoletnike, ki storijo različna kazniva dejanja, v nadaljevanju pa so opisani tudi vsi zavodski in nezavodski ukrepi. Opisani so tudi načini za preprečevanje mladoletniške kriminalitete. V nalogi je opisana mednarodna primerjava naše kazenske zakonodaje za mladoletnike s kazensko zakonodajo in ukrepi v Republiki Hrvaški. V empiričnem delu je opisano stanje kriminalitete v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. V zaključku so opisane postavljene hipoteze in sklepne misli magistrskega dela.
Ključne besede: mladioletniška kriminaliteta, mladoletniki, vzgojni ukrepi, kazni, zakoni, pravilniki
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3203; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,71 MB) |
803. Uspešnost Evropskega zaposlitvenega servisa pri zaposlovanju v Evropski unijiRosvita Cimerlajt, 2015 Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati uspešnost oz. učinkovitost EURES storitev, ugotoviti učinkovitost čezmejnih zaposlitvenih sejmov, ki so se izvajali v Mariboru ter ugotoviti prepoznavnost EURES-a med obiskovalci Kariernega središča Zavoda RS za zaposlovanje Območne službe Maribor.
Največjo širitev je Evropska unija doživela 1. maja 2004, tako po številu držav kot po številu prebivalcev in velikosti ozemlja. Med nove članice se je takrat vpisala tudi Slovenija.
Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija postala članica EURES omrežja. EURES predstavlja omrežje javnih služb za zaposlovanje in njihovih nacionalnih partnerjev iz držav članic Evropske unije. EURES deluje zaradi uresničevanja prostega pretoka delavcev in omogoča državljanom Evropske unije delati v drugi državi članici, ne da bi za to potrebovali delovno dovoljenje, vendar pa je za Slovenijo na področju prostega dostopa do trga dela veljalo 7 letno prehodno obdobje, ki so ga uveljavljale stare članice EU, razen za Švedsko, Irsko in Veliko Britanijo, ki so takoj odprle trg za nove članice.
EURES je namenjen in odprt za vsakogar, ki želi informacijo, nasvet ali pomoč o možnostih zaposlovanja in življenja v državah članicah. EURES storitve so brezplačne, namenjene so iskalcem zaposlitve, tako brezposelnim kot zaposlenim, delodajalcem, študentom, partnerskim organizacijam – združenja delodajalcev, univerzam, skratka vsem, ki želijo delati v drugi državi članici EU.
V okviru EURES mreže deluje e-portal za zaposlitveno mobilnost in EURES svetovalec. V okviru EURES mreže se izvajajo čezmejni zaposlitveni sejmi, ki so namenjeni delodajalcem, predvsem pa iskalcem zaposlitve iz obmejnih regij, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela v državi članici, ki se predstavlja na sejmu.
Ključne besede: Brezposelni, Evropska unija, EURES, iskalci zaposlitve
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2732; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,74 MB) |
804. Zahteva za sodno varstvo kot del hitrega prekrškovnega postopkaDušan Celec, 2014 Opis: Slovensko prekrškovno pravo je v zadnjih letih doživelo presenetljivo nagel razvoj. Diplomsko delo obravnava pravno ureditev hitrega prekrškovnega postopka v Republiki Sloveniji, katerega sestavni del je tudi zahteva za sodno varstvo kot pravno sredstvo za zaščito pravic oseb v postopku. O večini prekrškov na prvi stopnji odločajo prekšrkovni organi v hitrem postopku, ki je enostaven in urejen z ohlapnimi pravili. To naj bi omogočilo hitro in učinkovito obravnavanje prekrškovnih zadev. Kot pravno sredstvo zoper odločbo prekrškovnega organa na prvi stopnji je slovenski zakonodajalec namesto običajne pritožbe vpeljal zahtevo za sodno varstvo, o kateri na drugi stopnji odločajo okrajni sodniki v oddelkih za prekrške. Zahteva za sodno varstvo tako predstavlja relativno nov in svojevrsten pravni institut, ki v sebi združuje elemente rednega pravnega sredstva in sodnega varstva. Kot pravno sredstvo, zahteva za sodno varstvo zagotavlja celovit preizkus zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe prekrškovnega organa. Obenem pa ta institut omogoča tudi preizkus celotnega dejanskega stanja, kakor tudi pravne podlage izrečene sankcije. S tem je slovenski zakonodajalec želel zagotoviti polno sodno varstvo v hitrem prekrškovnem postopku.
Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi. V njem je na podlagi analize slovenske prekrškovne zakonodaje mogoče najti odgovore na nekatera osrednja vprašanja, kot npr.: ali je zakonodajna reforma slovenskega prekrškovnega prava prinesla pričakovane pozitivne spremembe; ali so postopki v zvezi z zahtevo za sodno varstvo res kratkotrajni, enostavni in učinkoviti; kakšna je dejanska raven pravne varnosti kršiteljev in njihovih pravic v postopkih o prekrških ipd. Potrjena je teza, da v Sloveniji kršitelji prekrškovne zakonodaje načeloma uživajo precej visoko raven pravnega varstva, vendar pa pešajo predvsem ustrezno in dosledno uresničevanje predpisov o prekrških v praksi ter zakonito in pravilno odločanje in postopanje posameznega prekrškovnega organa, zlasti policije. V zadnjih letih je mogoče zaznati konstantni padec v kakovosti, strokovnosti in pravilnosti delovanja policijskega prekrškovnega organa, saj so upravičenci do zahteve za sodno varstvo čedalje uspešnejši pri izpodbijanju njegovih odločb o prekrških.
Ključne besede: prekrški, zahteve za sodno varstvo, hitri prekrškovni postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3443; Prenosov: 189
Celotno besedilo (2,70 MB) |
805. Prekrškovni postopek policije zoper tuje fizične in pravne osebeRobert Brglez, 2015 Opis: V diplomski nalogi bom preučil in predstavil dejansko problematiko neenakega prekrškovnega postopka med državljani Slovenije in tujci v postopkih cestnoprometnih prekrškov. Predstavil bom zgodovinski oris nastanka prekrškovnega prava v treh različnih obdobjih ter dal posebni poudarek tretjemu, zadnjemu in trenutno aktualnemu obdobju. V svoji več kot dvajsetletni karieri policista prometnika sem bil pri delu na področju cestnoprometnih prekrškov deležen vseh dosedanjih sprememb prekrškovnega prava po letu 1992. V diplomskem delu bom predstavil kazenski vidik obravnavanja cestnoprometnih prekrškov in njihovo obravnavanje v prekrškovnem postopku kot delu kazenske zakonodaje. Predstavil bom prekrškovni postopek v pristojnosti policije in pri tem poudaril ključno razliko v postopkovnem delu obravnavanja državljanov Republike Slovenije, oziroma oseb s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter tujci. V delu bom poglobljeno opisal specifičen prekrškovni postopek policije zoper fizične, odgovorne in pravne osebe.
Ključne besede: prekrškovno pravo, kazensko pravo, hitri postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3399; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,14 MB) |
806. Mednarodni vidiki in pomen sodelovanja držav članic EU na področju davčnih utaj in goljufijMitja Bakšič, 2015 Opis: Z vstopom Republike Slovenije v EU, dne 1. 5. 2004, in s tem odpravo carinskih meja, kjer se je izvajal davčni nadzor nad pretokom blaga iz in v Slovenijo, je v sistemu davčnega nadzora obračunavanja in plačevanja davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) pri prometu blaga znotraj EU prišlo do bistvenih sprememb. Zaradi nenadzorovanega in s tem svobodnega pretoka blaga in storitev znotraj EU ob povečanju notranjega trga na deset novih članic EU, so se med pozitivnimi pojavili tudi negativni učinki, in sicer na področju večjega obsega davčnih utaj.
V magistrskem delu predstavljam davčne utaje in goljufije, predvsem DDV in davka na motorna vozila (v nadaljevanju DMV) pri prometu z novimi in rabljenimi vozili iz EU, podajam pregled in analizo ukrepov, ki jih sprejema EU za boj proti davčnim utajam in kako se z njimi spopadamo zaposleni na Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS). Davčne utaje in goljufije so namreč v zadnjih dveh desetletjih postale eno izmed najbolj raziskovanih področij, pa vendar na DURS-u ugotavljamo, da obstaja še veliko pomanjkljivosti. Na pojav davčnih utaj vpliva množica različnih dejavnikov: gre za različne razmere, v katerih se posameznik odloča, in za različne načine, kako bo posameznik glede na subjektivno zaznano priložnost optimiral svoje davčne obveznosti (Poročilo o delu Davčne uprave RS v letu 2004, 2005).
DURS kot pristojna institucija za izvajanje davčnega nadzora in pobiranje davkov v Sloveniji ugotavlja, da so nekatere dejavnosti bolj podvržene davčnim utajam kot druge. Med njimi pa je zagotovo najbolj rizična dejavnost prometa z motornimi vozili, pri kateri se v zadnjih letih ugotavlja naraščanje utaj na področju DDV-ja in DMV-ja. V zvezi s prometom z motornimi vozili nastaja seveda tudi obveznost plačila okoljske dajatve ter neposrednih davkov – davka od dohodkov iz dejavnosti (v nadaljevanju DDD) oziroma davka od dohodka pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO). V tej nalogi se bom omejil predvsem na prometna davka – DDV in DMV.
Ključne besede: davčna utaja, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3330; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,84 MB) |
807. Vzroki za nastanek sodnih zaostankov v Sloveniji in njihova odpravaMetka Babič, 2014 Opis: Slovensko sodstvo je po ustavni ureditvi neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja s ciljem ohranitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, ki jih zagotavljata Ustava in zakonodaja Republike Slovenije. Problematika slovenskega sodstva pa se po več kot dvajsetih letih še vedno kaže v pomanjkanju zagotavljanja poštenega in učinkovitega sojenja, slabi krepitvi pozitivnih odnosov med laično in strokovno javnostjo kakor tudi z drugima vejama oblasti, kar sodstvu spodjeda avtoriteto in spoštovanje. Težnja po izoblikovanju takšnega sistema pravosodja, ki bo sposoben reševati še tako zapletene naloge, ni iluzija, temveč realnost, s katero se moramo spopasti, da bomo vsaj v prihodnosti presegli negativne standarde iz pretekle zgodovine.
Proces reševanja sodnih zaostankov je v Sloveniji potekal v različnih fazah, oblikovanih po projektih, ukrepih, strategijah, vendar pa ni prišlo do pozitivnih rezultatov, ki bi odražali učinkovitost, še bolj pa spoštovanje sodišč. Sodišča potrebujejo za to, da bi sodna veja oblasti spet pridobila zaupanje javnosti in predvsem zagotavljala kakovost sodnih storitev, sodnike z najvišjimi etičnimi standardi, s širokim pravnim znanjem ter kompleksnimi in izjemnimi veščinami vodenja, odločanja in upravljanja, sočasno s stalnim izboljševanjem osebne in strokovne usposobljenosti vseh oseb, ki izvajajo naloge in funkcije sodne veje. Prav zaradi slednjega smo se odločili proučiti vzroke za nastanek sodnih zaostankov, ki so pripeljali do situacije, v kateri se pravosodje nahaja še danes, in v zvezi s tem odkriti krivce za njihov nastanek.
Prvi del magistrskega dela poleg metodologije in predstavitve raziskovalnega vprašanja predstavlja tudi razvoj in organiziranost sodstva na slovenskem ter notranjo organizacijo sodišč z namenom predstavitve pomembnosti uvajanja menedžmenta v sodstvo. Sledi poglavje, v katerem predstavimo organe, ki so zaradi svoje vloge ter narave svojega dela vpeti v slovenski sodni sistem, ter opredelimo temeljne pojme, ki se neposredno nanašajo na kršitev človekovih pravic in zaradi katerih sploh lahko govorimo o sodnih zaostankih. V poglavju o pravnih podlagah slovenskega sodnega sistema predstavimo vse predpise in dokumente, ki so pomembni za delovanje sodnega sistema.
Osrednji del magistrskega dela je namenjen procesu reševanja sodnih zaostankov od osamosvojitve Slovenija do danes. V tem delu se posebej ukvarjamo z različnimi programi Vlade in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, z vsemi projekti, ki so bili sprejeti z namenom odprave sodnih zaostankov, in s strategijo Pravosodje 2020, ki naj bi zagotovila dokončen uspeh glede učinkovitosti sodišč.
V zaključnem delu se posvetimo raziskovalnemu vprašanju in odgovoru nanj ter predstavimo uporaben model reševanja problematike na pravnem, organizacijskem in izobraževalnem področju.
Ključne besede: sodni zaostanki, sodišče, osebna integriteta
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3654; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,04 MB) |
808. |
809. |
810. |
