Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod in namen: Disfunkcija medeničnega dna pomeni nepravilno delovanje mišic medeničnega dna (MMD). Fizioterapevtska obravnava disfunkcije vsebuje različne metode zdravljenja. Ena izmed novejših je funkcionalna magnetna stimulacija (FMS). Namen diplomske naloge je s pomočjo strokovne literature proučiti fizioterapevtsko obravnavo disfunkcije medeničnega dna in z raziskavo ugotoviti uporabnost magnetnega stola, ki deluje po principu FMS. Metode: V zdravstvenih ustanovah, ki izvajajo terapijo FMS in s katerimi smo se dogovorili vnaprej, smo razdelili anketne vprašalnike. Pacienti so anketni vprašalnik izpolnili pred prvo in po zadnji terapiji s FMS. V raziskavi je sodelovalo 36 oseb, od tega 30 žensk in 6 moških. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se z metodo FMS najpogosteje zdravijo starejše ženske, ki so rodile in imajo stresno inkontinenco. Učinkovitost magnetnega stola je bila v zmanjšanju pogostosti uhajanja urina, nočnega uriniranja in uhajanja urina med telesno aktivnostjo. Raziskava je pokazala, da se je po terapiji s FMS izboljšala kakovost življenja pacientov in da so bili le-ti s terapijami zadovoljni. Uporabnost: FMS je učinkovita nova metoda zdravljenja oseb z disfunkcijo medeničnega dna. Omejitve: Za zdravljenje s FMS se odloči malo pacientov, zato je tudi vzorec anketirancev majhen. Disfunkcija medeničnega dna je širok pojem kliničnih stanj, zato je primerjava rezultatov otežena.
Ključne besede: disfunkcija medeničnega dna, mišice medeničnega dna, funkcionalna magnetna stimulacija, urinska inkontinenca, magnetni stol
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 3186; Prenosov: 301
Celotno besedilo (918,86 KB)

Opis: Uvod in namen: Bolečina v križu (BvK) je eden najbolj razširjenih sindromov. Večina terapevtskih obravnav izhaja iz medicinskega vidika. Dokazi kažejo, da je BvK telesni in psihosocialni problem. Namen dela je ugotoviti psihosocialne dejavnike tveganja za razvoj nespecifične BvK ter analizirati postopke odprave bolečine z vidika biopsihosocialnih pristopov. Metode: Literaturo smo zbrali s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMED, MEDLINE, GOOGLE SCHOLAR, COBISS in Cochrane Library. Rezultati: Bolečina in bolečinske poti so povezane s psihosocialnimi dejavniki, prav tako razvoj kroničnosti. Postopki, usmerjeni v obravnavo najpomembnejših psihosocialnih dejavnikov tveganja so učinkoviti pri zdravljenju nespecifične BvK in preprečitvi razvoja kroničnosti. Pregled učinkovitosti multidisciplinarnega biopsihosocialnega (BPS) pristopa pa kaže le majhne razlike v bolečini in invalidnosti pri pacientih z nespecifično BvK. Uporabnost: Diplomsko delo je namenjeno vsem, ki se želijo seznaniti z uspešnostjo biopsihosocialnega modela (BPSM). Omejitve: Iskanje literature je bilo omejeno na angleški in slovenski jezik ter na članke, ki niso starejši od deset let, z izjemo literature, ki vsebuje definicije in podobna dejstva ali ugotovitve, za katere novejša različica ne obstaja.
Ključne besede: Nespecifična bolečina v križu, biopsihosocialni model, psihosocialni dejavniki, fizioterapija.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 3984; Prenosov: 403
Celotno besedilo (770,72 KB)

Opis: Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna bolezen osrednjega živčevja, za katero je značilnih več potekov in stopenj. Bistvo obravnave bolnikov z MS, ki imajo težave s kronično šibkostjo, nestabilno hojo in slabšo koordinacijo, je fizioterapevtska obravnava. Le-ta med drugim vključuje kinezioterapijo, respiratorno fizioterapijo, protibolečinsko terapijo, hidroterapijo, raztezanje in zmanjševanje oviranosti pri hoji z uporabo pripomočkov za hojo. Metoda dela v nalogi je bila pregled literature. Angleška literatura je bila iskana v podatkovni bazi PubMed. Pregled ustrezne literature je pokazal, da je optimalen fizioterapevtski program za obravnavo bolnika z MS prilagojen težavam in ciljem posameznega bolnika. Skupinske vadbe pozitivno vplivajo na ravnotežje, funkcionalni status, spastičnost, utrujenost in kakovost življenja oseb z MS. FES (funkcionalna električna stimulacija) statistično pomembno izboljša padajoče stopalo in stabilnost kolka, zmanjša vpliv MS in pogostost padcev. S treningom prostovoljne maksimalne mišične kontrakcije lahko dolgotrajno povečamo mišično moč bolnikov z MS. S treningom inspiratornih in ekspiratornih mišic lahko bolniki z MS izboljšujejo mišično moč dihalnih mišic ter tako zmanjšujejo utrujenost. Terapevtska vadba v vodi povečuje funkcionalne sposobnosti, ravnotežje in zaznavanje utrujenosti pri bolnikih z MS. Iz uporabljene literature lahko sklepamo, da ima fizioterapevtska obravnava bolnikov z MS velik pomen za kakovost njihovega življenja. Na področju optimalnih metod in postopkov pri fizioterapevtski obravnavi bolnikov z MS so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: multipla skleroza, fizioterapija, rehabilitacija, kakovost življenja bolnikov z MS, funkcionalne sposobnosti
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 4666; Prenosov: 603
Celotno besedilo (627,86 KB)

Opis: Pri vzravnani drži gre za aktivnost telesa, ki je vodena preko aktivnega, pasivnega in nevralnega podsistema. Ravnotežje s pomočjo aktivacije mišic ohranja center mase telesa znotraj podporne ploskve. Delimo ga na statično in dinamično. V raziskavi smo opazovali statično ravnotežje, za katerega velja, da je najbolj ključno pri ohranjanju mirne stoje, pri čemer je glavna funkcija ohranjanje STP in centra mase telesa vertikalno nad podporno ploskvijo z minimalnim odstopanjem centra masnega središča. Na podlagi vnaprej prebrane literature smo se odločili za štiri kinezioterapevtske intervencije: (i) izvajanje krepilnih vaj za mišice medeničnega dna, (ii) izvajanje vaj za napenjanje m. transversus abdominis, (iii) izvajanje vaj za krepitev bracinga in (iv) izvajanje vaj za povečevanje togosti torakolumbalne fascie. Vse meritve smo izvedli na zdravi populaciji z namenom ugotovitve, kako kinezioterapevtske intervencije vplivajo na ohranjevanje unilateralne stoje. Namen diplomske naloge je bil proučiti razlike v vplivu in trajanju učinka štirih različnih kinezioterapevtskih intervencij na ravnotežje med unilateralno stojo. V raziskavi je sodelovalo 40 preiskovancev povprečne starosti 28,39 ± 9,34 let. Merili smo STP telesa na podlago v medialno-lateralni in anteriorno-posteriorni smeri. Meritve so bile zajete s pomočjo tenziometrične plošče. Pri primerjavi odprtih in zaprtih oči smo dobili statistično značilne podatke v obeh smereh gibanja (p <0,05). Nihanje v anteriorno-posteriorni smeri je imelo velik učinek (η2 >0,26). Prav tako je bil velik učinek med kinezioterapevtsko intervencijo abdominalni bracing in torakolumbalno fascio (d >0,80). Pri primerjavi leve in desne noge smo dobili statistično značilne podatke v anteriorno-posteriorni smeri in medialno-lateralni smeri nihanja STP (p <0,05). V obeh primerih je prišlo do srednje velikega učinka (η2 >0,13). Po končani študiji smo prišli do ugotovitve, da imajo vse štiri kinezioterapevtske intervencije pozitiven vpliv na ohranjanje unilateralne stoje. Skupina, ki je uporabljala vaje za povečevanje togosti torakolumbalne fascie, je prikazala najboljši vpliv. Prav tako ne vpliva pomen leve in desne noge na ohranjevanje unilateralne stoje, kot smo sprva predvidevali, ima pa zelo velik vpliv vidni dotok, ki veliko bolj vpliva na nihanje STP. V prihodnje bi bilo priporočljivo uporabiti kinematiko, s katero bi lahko gledali spremembo centra mase. Z večjim številom preiskovancev bi poskrbeli za večjo homogenost med raziskovalnimi skupinami.
Ključne besede: stabilnost, strategije ravnotežja, unilateralna stoja
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 2598; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Mišice vratu in zgornjega dela trupa so zaradi prekomernega sedenja in nepravilne drže močno izpostavljene utrujanju. Znano je, da globoke mišice služijo kot stabilizatorji in zato vsebujejo več mehanoreceptorjev, ki služijo kot vir informacij do CŽS. Utrujene mišice so lahko razlog različnih asimetrij telesa, ki vodijo do bolečine ali drugih patologij, kar ima močan vpliv na zaznavanje somatosenzoričnega sistema. Ta posledično vpliva na posameznikovo ravnotežje. Treniranje globokih fleksorjev vratu bi izboljšalo položaj glave, funkcijo mišic in zaznavanje gibanja telesa. S tem bi vplivali na zmožnost ohranjanja ravnotežja in vzdrževanje vzravnane drže. Raziskava je zajemala 20 preiskovancev, starih v poprečju 24,35 leta (± 4,04 leta). Izbor je potekal glede na izpolnjeni vprašalnik o zdravstveni anamnezi, ki je izločil neprimerne kandidate. Z uporabo tenziometrične plošče smo zajemali podatke o nihanju CPP v smeri anteriorno-posteriorno in medialno-lateralno. Glede na spremenljivke je bila opravljena 2-faktorska analize variance. Končni rezultati so nakazovali na statistično značilnost vpliva utrujanja na ravnotežne naloge, na razlike pri ravnotežnih nalogah na nestabilni podlagi in na vpliv utrujanja na ravnotežne naloge (p < 0,05). To je vodilo do zaključka, da ima utrujanje vpliv na globoka fleksorja vratu, ki imata pomembno vlogo priliva somatosenzoričnih informacij za ohranjanje ravnotežja. Za nadaljnjo implementacijo te študije bi bila priporočljiva izbira večje in bolj raznolike populacije ljudi, ki bi vplivala na bolj točne rezultate. Prihodnje študije naj se osredotočajo na raziskovanje funkcije mišic vratu pri prisotnih različnih patologijah vratu.
Ključne besede: cervikalna hrbtenica, globoka fleksorja vratu, ravnotežje, kraniocervikalni fleksijski test
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 2391; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,85 MB)