201. Uspešnost fizioterapevtske obravnave v podaljšanem bolnišničnem zdravljenjuNadja Peterlin, 2018 Opis: Uvod in namen: Podaljšano bolnišnično zdravljenje (PBZ) je program Bolnišnice Sežana namenjen bolnikom, ki potrebujejo dodatno zdravljenje po akutni obravnavi. Fizioterapevtska obravnava predstavlja poglavitni del programa. Namen je ovrednotiti uspešnost fizioterapevtske obravnave v PBZ na podlagi primerjav rezultatov lestvice ocenjevanja motoričnih funkcij (MAS), razširjenega indeksa po Barthelovi (RBI) ter rehabilitacijskega lista (RL) ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice. Metode: V raziskavo so bili vključeni 303 bolniki (75 % žensk, 92 % travmatoloških bolnikov), ki so pričeli z rehabilitacijo v letu 2016. Podatki so bili pridobljeni iz lestvic MAS, RBI in RL ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice ter analizirani s programom SPSS. Rezultati: Razlike med prvim in zadnjim ocenjevanjem so bile statistično značilne za vse tri ocenjevalne lestvice (p<0,05). Nevrološki bolniki dosegajo v primerjavi s travmatološkimi slabše rezultate, tako ob sprejemu kot odpustu iz bolnišnice. Primerjava med spoloma je pokazala statistično značilno razliko le pri lestvici MAS in fizičnemu delu lestvice RBI (p<0,05). Statistično značilno povezavo med časom bivanja in uspešnostjo fizioterapevtske obravnave smo ugotovili le pri lestvici RL. Uporabnost: PBZ sledi stabilizaciji po akutni obravnavi bolnika in je idealen za starejše. Zagotavlja jim telesno, delovno in drugo rehabilitacijo. Omejitve: V primerjavi s travmatološkimi smo imeli zelo majhen vzorec nevroloških bolnikov, zanesljivost statističnih ocen za travmatološke bolnike je manjša.
Ključne besede: Podaljšano bolnišnično zdravljenje, uspešnost, funkcijsko ocenjevanje, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 08.12.2018; Ogledov: 3888; Prenosov: 503
 Celotno besedilo (4,54 MB) |
202. Povezave med držo zgornjega dela trupa ter držo križa in medenice pri mladih odraslihDarja Švent, 2018 Opis: Uvod in namen: Znano je, da je celotno telo med seboj povezano, kar pomeni, da lahko sprememba enega segmenta vpliva na držo celotnega telesa. Z našo raziskavo želimo ugotoviti ali obstaja povezava med naklonom medenice z drugimi povezanimi in nepovezanimi segmenti hrbtenice. Metode: V raziskavi je sodelovalo 85 prostovoljcev, pri katerih smo izključili kakršne koli fizične ali duševne težave, poškodbe ali nepravilnosti nevro-mišičnega ali skeletno-mišičnega sistema. S pomočjo kožnih markerjev in sistema GPS600 Postural Lab, smo posneli fotografije, ki smo jih obdelali s pomočjo programa GPS 5.0 posture analysis software. Rezultati: Rezultati so pokazali signifikantno povezanost nagiba medenice z nagibom prsne hrbtenice (r = - 0.269, p < 0.05) ter s kotom trupa (r = - 0.546, p < 0.05). Ostale spremenljivke ne kažejo statistično značilne povezanosti z naklonom medenice. Uporabnost: Četudi naklon medenice ni povezan z vsemi povezanimi ali nepovezanimi krivinami hrbtenice, smo z direktno primerjavo ugotovili vpliv drže na med seboj povezane segmente. Omejitve: Na podlagi tega lahko trdimo, da sprememba naklona medenice, zaradi kompenzacijskega mehanizma vpliva na spremembo drže celotne hrbtenice.
Ključne besede: drža, naklon medenice, krivine hrbtenice, stoja
Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 2284; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,67 MB) |
203. Kvantitativna ocena posturalne poravnave pri mladih odraslih glede na fotografiranje lateralnega pogledaKlemen Klobas, 2018 Opis: Uvod in namen: Telesna drža ljudi se pod vplivom sodobnega načina življenja močno spreminja. Do sprememb prihaja predvsem v poteku hrbtenice, položaju ramen in medenice. Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena drže z lateralnega pogleda. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 85 zdravih posameznikov (39 moških in 46 žensk) s povprečno starostjo 25 ± 5 let. Osebam smo nalepili markerje na določene kostno-anatomske točke in jih s pomočjo naprave GPS Postural Lab 600 slikali z vseh štirih strani. Podatki dominantne strani telesa so bili pridobljeni s pomočjo GPS programske opreme ter obdelani s programom SPSS. Rezultati: Pri opazovani skupini je prisotna kifo-lordotična ali lordotična drža, saj je sagitalna poravnava telesa znašala 187,7 3,6º, anteriorni nagib medenice pa 18,0 ± 8,0º. Uporabnost: V primerjavi z rezultati drugih študij se je izkazalo, da je pri naših merjencih prisoten povečan anteriorni nagib medenice ter pomik ramen naprej. Pri opazovanju njihovega cervikalnega dela hrbtenice in položaja glave je bilo razvidno, da je glava nagnjena nekoliko nazaj. Omejitve: Sklepamo lahko, da je sprememba življenjskega sloga, prekomerna uporaba mobilnih telefonov in nezdravo sedenje pustilo posledice na telesni drži. Poleg teh ugotovitev smo opredelili tudi povprečne vrednosti, ki jih lahko štejemo kot normativne za našo populacijo.
Ključne besede: drža, ocena drže, mladi odrasli, fotogrametrija
Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 2870; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,33 MB) |
204. Komunikacija - izziv ali ovira pri rehabilitaciji pacientaUrša Pintar, 2018 Opis: Uvod in namen: Komunikacija ima poleg strokovne usposobljenosti izjemno pomembno vlogo tudi na področju zdravstva. Pacienti so še občutljivejši in potrebujejo asertivne zdravstvene delavce. Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali se fizioterapevtom zdi komunikacija pomembna, ali menijo, da imajo usvojenih dovolj komunikacijskih veščin ter ali bi bilo zanje potrebno organizirati izobraževanja s področja komunikacije. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal dvajset vprašanj. Rešenih je bilo 56 vprašalnikov, obdelani so bili s pomočjo programa Excel. Rezultati: Anketirancem se zdi komunikacija s pacientom v procesu rehabilitacije zelo pomembna. Menijo, da imajo dovolj usvojenih komunikacijskih veščin, želeli bi več izobraževanj na temo komunikacije. Paciente naslavljajo z gospod/gospa in priimkom, za motivacijo uporabljajo pohvalo. S pacienti ne govorijo o svoji zasebnosti. O pacientih se pogosto posvetujejo s svojimi sodelavci. Uporabnost: Kakovostna komunikacija pripomore k uspešnejši rehabilitaciji. Tako se med pacientom in fizioterapevtom v času fizioterapevtske obravnave razvije pristnejši odnos, ima fizioterapevt na pacienta večji vpliv, pacient mu bolj zaupa. Zato je pomembno, da se fizioterapevti poleg strokovnih izobraževanj udeležujejo tudi izobraževanj in delavnic s področja komunikacije. Omejitve: Vprašalnik je izpolnilo majhno število anketirancev, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, pacient, rehabilitacija, empatija
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 4389; Prenosov: 679
Celotno besedilo (864,86 KB) |
