Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Človek veliko časa svojega življenja posveča iskanju samega sebe. Svoj osebni proces samoiskanja, ki je vezan na specifičen položaj, ki ga imam v družbi kot ženska, sem poglobila in na novo definirala skozi prakso orientalskega plesa. Orientalski ples je ples druge kulture – kulture Bližnjega vzhoda, vendar je skozi zgodovino postal univerzalen, ker se ga učijo in ga plešejo ženske po vsem svetu, od Amerike na zahodu, Finske na severu ter Kitajske in Japonske na vzhodu. Zakaj takšna popularnost in razširjenost po vsem svetu? Naša (zahodna) kultura in vzgoja od ženske zahtevata, da v vsakdanjem življenju sprejme številne vloge. Vse te vloge − od vloge matere, gospodinje, ljubice do vloge zaposlene ženske – ji jemljejo energijo in čas. Ženska v sodobni (slovenski) družbi pogosto trpi zaradi preobremenjenosti, ki je posledica neenakopravne delitve gospodinjskega dela − ženska opravi več gospodinjskega dela kot moški, sočasno pa je aktivna v službi in gradi kariero1 , zaradi česar ji zmanjkuje časa, da bi se posvečala samorealizaciji. S tem, ko ženske okrepijo svoj odnos do lastnega telesa, postanejo samozavestnejše in bolj odprte v komunikaciji do okolice. S tem procesom na nek način odkrivajo del svoje osebnosti in telesne prvinskosti. V magistrski nalogi potrdim, da ženskam, ki plešejo orientalski ples, slednje odpre nove dimenzije sprejemanja sebe kot subjekta in kot ženske v družbi. To naredim skozi analizo intervjujev z desetimi orientalskimi plesalkami v Sloveniji, s katerimi sem se pogovarjala o doživljanju in sprejemanju orientalskega plesa. Pri svojih razlagah črpam pojme iz feministične teorije Luce Irigaray in njene razprave o mnogoterosti in subjektivizaciji spola. Mnogoterost ženske identitete se v življenju oblikuje skozi različne vloge. Avtorica pravi (1985), da je ženska identiteta večplastna in izmuzljiva, pri tem pa poudarja, da nas v resnici ne bi smela zanimati končna oblika, torej identiteta kot fiksen pojav, temveč proces izgradnje oziroma nastajanja različnih identitetnih pozicij. Analiza intervjujev s plesalkami pokaže, da moramo žensko identiteto razumeti kot mnogoteri pojav − kot polje prepletanja različnih vidikov in mnenj, ki pa imajo neka skupna stičišča.
Keywords: identiteta, orientalski ples, samorealizacija, telesna prvinskost, mnogoterost, subjekt
Published: 26.07.2021; Views: 779; Downloads: 118
Fulltext (1,39 MB)

Abstract: Žensko podjetništvo je v Sloveniji vse bolj prisotno in vsakdanje. Ženske podjetnice srečujemo na vsakem koraku, le redko pa se sprašujemo, kako so podjetnice postale in s čim vse se morajo na svoji podjetniški poti srečevati. Naloga se osredotoča na ženske podjetnice na Goriškem, natančneje na motive, zaradi katerih se odločajo za podjetništvo, in na ovire, s katerimi se na svoji podjetniški poti srečujejo. Obravnavana regija je majhna in o vlogi podjetnic v njej v literaturi ni veliko zapisov. Sedem goriških podjetnic je odgovarjalo na vprašanja, ki so nas pripeljala do končnih ugotovitev. Na podjetniško pot jih večinoma vodi močna želja in tako je vstop v podjetništvo posledica zavestne odločitve. Čeprav podjetnice na samostojno pot včasih vodi tudi nuja zaradi brezposelnosti ali težav z zaposlitvijo, pa večina dobro ve, kaj si želi in se temu tudi popolnoma preda. Pri tem vztrajno premagujejo ovire, ki se vedno pojavljajo. Tako morajo uspešno usklajevati družinsko in podjetniško sfero, saj ženski delež v družinskem življenju še vedno ni enak moškemu. Družina je lahko včasih precej ovirajoč faktor, zaradi katerega ženski podjetnici zmanjka energije za podjetništvo, kar ima lahko negativne posledice. Pomembno je, da jo družina razume in podpira ter ji tudi pomaga, predvsem je tu pomembna partnerjeva vloga. Ženske podjetnice pogrešajo tudi večjo spodbudo države in okolja, v katerem živijo, ter možnost organiziranega povezovanja. Prav to pomanjkanje spodbude in podpore je ena izmed ovir, saj morajo tako same iskati rešitve in priložnosti, ki jih s skupno organizacijo mogoče ne bi bilo treba, vedno znova pa se spopadajo tudi s finančnimi težavami. Kljub vsemu pa so ženske podjetnice s svojo odločitvijo zelo zadovoljne in svoje odločitve ne obžalujejo.
Keywords: žensko podjetništvo, Goriška, motivi za podjetništvo, ovire v podjetništvu, ženska podjetnica
Published: 26.07.2021; Views: 994; Downloads: 56
Fulltext (404,94 KB)

Abstract: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe. Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili, smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov. Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Keywords: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Published: 26.07.2021; Views: 1368; Downloads: 40
Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Keywords: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Published: 26.07.2021; Views: 1169; Downloads: 51
Fulltext (1,25 MB)

Abstract: Življenje vsakega posameznika temelji na povezovanju in komunikaciji z drugimi ljudmi, saj na tak način zadovoljujemo svoje potrebe po stikih in sodelovanju z bližnjimi. S pomočjo komunikacije pridobivamo informacije in znanje, si izmenjujemo naše poglede na življenje, zato je pomembno, da je naša komunikacija uspešna. Človek potrebuje pogovor, saj se s tem povezuje z drugimi ljudmi, z njimi vzpostavlja in vzdržuje osebni odnos in stik. Pogosto v službi oziroma na delovnem mestu preživimo enako ali več časa kot doma, zato je naš način komunikacije v obeh sferah življenja izredno pomemben, saj le-ta vpliva na naše zadovoljstvo in osebno srečo, hkrati pa tudi na naš uspeh, tako v poslovnem, kot tudi v zasebnem življenju. Dejstvo pa je, da o komunikaciji pogosto ne razmišljamo in ji ne pripisujemo večjega pomena za naše osebno zadovoljstvo, ki lahko pomembno vpliva tudi na poslovni uspeh podjetij, v katerih delamo. V magistrski nalogi smo poskušali primerjati način komunikacije doma in na delovnem mestu, ter izvedeti, ali je le-ta povezan z osebno srečo, zadovoljstvom in uspehom, ter na kakšen način. Ob tem smo v prvem delu analizirali ključne pojme, opredelitve komunikacije in medosebnih odnosov, ter podrobneje predstaviti problematiko podjetij in domačih gospodinjstev, ki ne dajejo poudarka na način komuniciranja in izboljševanje odnosov. Izpostavili smo tudi ključne težave, s katerimi se na področju komunikacije srečujemo, jih raziskali in podali predloge za izboljšanje komunikacije in okoliščin, na katere le-ta vpliva, tako na osebni kot tudi na poslovni ravni. Rezultati magistrske naloge bodo v pomoč podjetjem, ki se srečujejo s poslovno neuspešnostjo in ovirami, ter posameznikom, ki so s svojim življenjem doma in na delu nezadovoljni zaradi slabih medosebnih odnosov.
Keywords: komunikacija, poslovna komunikacija, osebna komunikacija, poslovni uspeh, medosebni odnosi, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 877; Downloads: 103
Fulltext (1,11 MB)