Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Diplomska naloga obravnava krizo smisla slovenskih mladostnikov in z njo povezano zasvojenost z mobilnim telefonom. Teoretični del temelji na logoterapevtskem modelu, katerega utemeljitelj je avstrijski psihiater in psihoterapevt Viktor Frankl. Glavno motivacijsko gonilo po Franklovem modelu je volja do smisla, ta pa je določen z vrednotami. V današnji družbi izginja pomen tradicionalnih vrednot, zato se vedno več ljudi sooča s krizo smisla. Osredotočili smo se na krizo smisla slovenskih mladostnikov in jo povezali z zasvojenostjo z mobilnim telefonom, saj zasvojenost v logoterapiji predstavlja enega od treh simptomov krize smisla. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili zasvojenost in poseben poudarek namenili njenim nekemičnim oblikam, med katere uvrščamo tudi zasvojenost z mobilnim telefonom. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo in preverili hipotezo, da obstaja povezava med krizo smisla in zasvojenostjo z mobilnim telefonom. V raziskavi je sodelovalo 457 slovenskih mladostnikov, od katerih smo pridobili rezultate o stopnji življenjskega smisla in zasvojenosti z mobilnim telefonom. Za razsiskavo smo uporabili anketo, ki je vsebovala PIL test in Test zasvojenosti z mobilnim telefonom, do katere so udeleženci dostopali preko spletne strani 1ka. Rezultati so pokazali, da doživljanje nižje ravni življenjskega smisla korelira z višjo stopnjo zasvojenosti z mobilnim telefonom, in da so ženske v povprečju bolj zasvojene z mobilnim telefonom kot moški.
Ključne besede: kriza smisla, mobilni telefoni, logoterapija, zasvojenost, mladostnik, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1038; Prenosov: 42
Celotno besedilo (0,00 KB)

Opis: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju, še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna. V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem, sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah. Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 890; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Samomoru so podvržene vse generacijske skupine. V svoji diplomski nalogi bom pozornost namenila predvsem raziskovanju samomora mladih, ki poleg drugih nesreč ostaja vodilni razlog smrti med mladostniki. V Sloveniji se letno zanj odloči okoli 20 posameznikov. Zanimanje vzbuja tudi dejstvo, da kljub preventivnim ukrepom stopnja samomorilnosti mladostnikov za enkrat ostaja nespremenjena. Namen diplomske naloge ni v iskanju novih razsežnosti s področja samomora ali samomorilnosti mladih, temveč predstaviti samomor kot neprekinjeno vprašljivi etični in moralno-družbeni fenomen, ki so ga poskušale razložiti in ga še vedno raziskujejo razne znanstvene stroke. Skozi pisanje želim bralcu osvetliti kritično pojavnost samomora med mladimi, kompleksno prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja, in postopke za ravnanje v primeru pojavnosti samomorilnega vedenja pri mladostniku. Del namenim tudi vlogi staršev in njihovemu ključnemu prispevku pri oblikovanju prvih zametkov samomora in mladostnikovega odnosa do življenja. Predstavim tudi primere pomoči za posameznike v stiski in preventivne ukrepe, ki jih izvajamo na področju Slovenije. Čeprav do samomora kot družba in kot posamezniki zavzemamo različna stališča, ostaja vpet v človekovo kulturo, filozofijo in religijo. Razmišljanje o tem, da ga lahko iztrebimo, je iluzorno. Z diplomsko nalogo osvetljujem področja, ki lahko vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja, vse z namenom, da s posedovanjem znanja lahko prispevamo k njegovi preventivi.
Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, avtoagresivno vedenje, adolescenca, mladostniški samomori, preventiva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1107; Prenosov: 142
Celotno besedilo (920,95 KB)

Opis: Vodenje je proces, ki ga bodisi v formalni ali pa neformalni obliki najdemo v vsaki kulturi, družbi in skupini. Ne glede na univerzalnost tega pojma pa se tako skozi zgodovino kot znotraj posameznih enot pojavljajo razlike tako pri njegovi definiciji kot pri vsebini. Kar je včasih veljalo za pravilno, je danes popolnoma zmotno, in obratno. V sodobnem času čustva igrajo veliko in pomembno vlogo pri vodenju in predstavljajo ključ do uspešnosti. Kako, na kakšen način in v kolikšni meri, pa so vprašanja, na katera različni teoretiki različno odgovarjajo. Ta teoretična znanja so nam služila kot podlaga, da smo pripravili vprašalnik o čustveni inteligenci, ki nam je služil kot osnova za ugotavljanje stopnje čustvene inteligence pri vodjih. Ker smo želeli rezultate primerjati z analizo o zadovoljstvu zaposlenih, smo za vzorec izbrali top management, ki ga predstavlja 12 izvršnih direktorjev in direktorjev sektorjev, pri čemer so razpoložljivi podatki tudi o zadovoljstvu njihovih zaposlenih. Rezultati analize čustvene inteligence vodij nakazujejo, da obstaja povezava med zadovoljstvom zaposlenih in čustveno inteligenco vodje, saj ima celoten top management relativno visoko čustveno inteligenco, kar se sklada tudi z rezultati zadovoljstva zaposlenih, saj ima podjetje v splošnem relativno zadovoljne zaposlene. Raziskava pa obenem ni potrdila, da imajo vodje z višjo čustveno inteligenco tudi bolj zadovoljne zaposlene, kar pripisujemo temu, da je uspešno vodenje odvisno tudi od drugih komponent. Ker na zadovoljstvo zaposlenih poleg vodenja vplivajo še drugi dejavniki, je tudi soodvisnost teh dveh procesov težko natančno opredeljiva.
Ključne besede: vodja, stili vodenja, čustvena inteligenca, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 885; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Delo gasilcev in reševalcev je neprestano podvrţeno hudim stresnim situacijam in travmatičnim dogodkom. Zato se je v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami začel izvajati nov program psihosocialne pomoči, v sklopu katerega zaupniki izvajajo razbremenilne pogovore. Diplomska naloga obravnava ureditev psihosocialne pomoči v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji namreč poznamo tovrstno obliko pomoči tudi pri policistih, ali drugih cestnih organizacijah, ki delujejo neodvisno od Izobraţevalnega centra za zaščito in reševanje Ig in se v svojem delovanju in organizaciji nekoliko razlikujejo od našega preučevanega modela. Učinkovitost in delovanje programa pri nas, do sedaj še ni bil analiziran, zaradi česar smo se odločili, da ga v okvirju diplomske naloge pregledamo. Preučevanja smo se lotili s pomočjo številnih virov, pogovorov z zaupniki, anketnima vprašalnikoma in analiziranjem treh hipotez. Medsebojni odnosi v kolektivu, ovire pri delu in glavni vzroki za potrebe po pogovoru z zaupnikom so glavne teme naših hipotez, na podlagi katerih smo lahko razbrali ali sistem tovrstne pomoči učinkovito deluje, ali potrebuje še kakšne izboljšave. Rezultati ki smo jih dobili tekom diplomske naloge, nam kaţejo da je delo zaupnikov izjemno učinkovito pri razbremenjevanju psihosocialnih teţav, s katerimi se soočajo posamezniki in njuno potrebno za vse poklice, kjer so osebe izpostavljene prevelikemu stresu in travmatskim izkušnjam. Tekom raziskovanja pa smo odkrili tudi nekatere pomanjkljivosti na področju izobraţevanja in pomanjkanja prostora za izvajanje razbremenilnih pogovorov. Glede na pozitivne posledice izvajanja tovrstnega programa, je potrebno posvetit še več pozornosti delu zaupnikov in dobljene pomanjkljivosti čim prej odpraviti, da bo program še toliko boljše funkcioniral.
Ključne besede: zaupnik, razbremenilni pogovori, stres, travme, psihosocialna pomoč, varstvo pred nesrečami, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 996; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,12 MB)