Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše, državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes, bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za skupne izzive posameznega območja. Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so: • usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov); • prenos znanja; • priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive; • usklajevanje politik na transnacionalni ravni. Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot tudi po obsegu alokacije sredstev.
Ključne besede: Interreg, programi evropskega sodelovanja, makroregionalne strategije, strateško usmerjen razvoj, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 806; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,58 MB)

Opis: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU. Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi Slovenija. Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Ključne besede: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 851; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,79 MB)

Opis: Z zavedanjem, da so vsa delovna mesta minljiva in da se v povprečju vsak iskalec zaposlitve osemkrat znajde na trgu dela, smo v nalogi Prva pisna komunikacija s potencialnim delodajalcem raziskovali načine pisanj, ki se jih poslužujejo posamezniki na trgu delovne sile. V nalogi smo se podali skozi preteklost, v čas, ko so se pojavila prva pisanja prijav na delovna mesta, vse do sodobnih, tehnološko obarvanih oblik in metod. Opisali smo razlike med tradicionalnimi oz. pasivnimi načini iskanja zaposlitev ter prikazali načine kako se lotiti aktivnega iskanja zaposlitve. Podrobneje smo predstavili razloge, zaradi katerih posamezniki postanejo iskalci zaposlitve. Razčlenili smo prvine dobrega spremnega pisma in življenjepisa, našteli nekaj najpogostejših poimenovanj in različic, ki se trenutno pojavljajo ter jih podrobneje opisali. Nanizali smo tudi nekaj primerov inovativnih pisanj. Oprli smo se na nasvet, ki smo ga zasledili v enem izmed zaposlitvenih priročnikov, in sicer da je zmeraj dosti delovnih mest. V kolikor ne moremo dobiti zaposlitve, moramo spremeniti metodo iskanja oz. način, ki smo ga uporabljali do sedaj. Glede na to smo v praktičnem delu naloge raziskovali metode, ki jih uporabljajo iskalci zaposlitve. Postavili smo 7 smiselnih hipotez ter predstavili še nekaj dodatnih zanimivih ugotovitev. Pridobljene ugotovitve smo ustrezno interpretirali in jih grafično prikazali. Ob koncu pa smo navedli praktično uporabo pridobljenih rezultatov ter priporočila pri nadaljnjem razvoju dobrih praks.
Ključne besede: iskalec zaposlitve, zaposlitev, delodajalec, trg delovne sile, spremno pismo, življenjepis
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 991; Prenosov: 93
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: Globalna komunikacija omogoča izmenjavo informacij med posamezniki in skupinami iz celega sveta. Na medsebojno komunikacijo vplivajo kulturne značilnosti posameznega naroda, zato pogosto prihaja do nesporazumov in konfliktov. Ti nastajajo tako na verbalni kot tudi neverbalni ravni, posebno pozornost jim namenja poslovna medkulturna komunikacija. Magistrska naloga obravnava vpliv kulturnih dejavnikov na neverbalno medkulturno komunikacijo med pripadniki kitajske in slovenske kulture. Predpostavljamo, da prihaja do nesporazumov, ki izhajajo medkulturnih razlik in se pojavljajo na več ravneh komuniciranja. Hipotezo testiramo s pomočjo študije primera, ki izvedemo v znani slovenski igralnici na podlagi kvalitativne raziskave. V zaključku predstavimo rezultate raziskave, ki so podlaga konstruktivnim predlogom za izboljšavo komunikacije med omenjenima kulturama v storitvenem sektorju.
Ključne besede: komunikacija, medkulturno komuniciranje, neverbalno komuniciranje, študija primera, kitajska kultura, slovenska kultura
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1425; Prenosov: 94
Celotno besedilo (974,58 KB)

Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo.
Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,65 MB)